Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ajdína in ájdina -e ž (í; ȃ) nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
SSKJ
ajdínski in ájdinski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nar. vzhodno ajdov: ajdinska moka / ajdinske pogače
SSKJ
ájtek -a (ȃ) nar. vzhodno atek, očka: ajteka ni doma
SSKJ
baráčnica -e ž (ȃ) nar. vzhodno astra
SSKJ
belják -a (á) 
  1. 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
  2. 2. redko beljakovina: mlečni beljak
  3. 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
SSKJ
beráč2 -a (á) 
  1. 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
  2. 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
SSKJ
bêteg -éga (ē ẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast
SSKJ
bíkič -a (ȋ) nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič
SSKJ
bíncati -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
SSKJ
bobínka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam
SSKJ
borovíca -e ž (í) nar. vzhodno brin
SSKJ
bráč2 -a (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja
SSKJ
bránovlek -a (á) nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka: branovleki so tolkli na ojesa
SSKJ
bráskljav -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
SSKJ
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4:
  1. a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
  2. b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
    // nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
SSKJ
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 
  1. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
    // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
  2. 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
  3. 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
    // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
  4. 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
    ● 
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
    ♦ 
    rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
    beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
    brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
SSKJ
bratìč -íča tudi brátič -a (ȉ í; ȃ) nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič
// star. bratov sin; nečak
SSKJ
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ī) 
  1. 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
     
    star. bridka martra križ s podobo Kristusa
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
  2. 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
  3. 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
    brídko stil. bridkó 
    1. 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
    2. 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
SSKJ
bŕvno -a () nar. vzhodno bruno: otroci plezajo po zloženih brvnih
SSKJ
bútati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
    // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
  2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
  3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
    ● 
    ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
Število zadetkov: 423