Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
dáča1 -e ž (á) 
  1. 1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače
  2. 2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača
SSKJ
dahnéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. vzhodno zaudarjati: truplo že dahni; brezoseb. dahnelo je po mrliču
SSKJ
dákoromúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika
SSKJ
déca -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije
SSKJ
déčkec -a [kəc] m (ẹ̑) nar. vzhodno deček: to je bilo, ko je bil še dečkec
SSKJ
deklína -e ž (í) 
  1. 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
  2. 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
  3. 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
  4. 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
SSKJ
deklínica -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico
SSKJ
déra in dêra -e ž (ẹ́; é) nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj: na dero hoditi
SSKJ
detìč -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 
  1. 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih
  2. 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič
SSKJ
dojáča -e ž (á) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: curki mleka so udarjali ob pločevinasto dojačo
SSKJ
dójen -jna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba
    // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo
  2. 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava
SSKJ
dojílnik -a [u̯n] m (ȋ) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva
SSKJ
dojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče
  2. 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo
    // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji
    dojèč -éča -e: doječe matere
SSKJ
dójnica in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
SSKJ
dójva -e ž (ọ̑) nar. vzhodno molža: mati je bila ravno v hlevu pri dojvi
SSKJ
dolívka -e ž (ȋ) nar. vzhodno posoda za dolivanje vina v sod
SSKJ
dománji -a -e prid. (ā) nar. vzhodno domač: domanji ljudje / domanji kruh
SSKJ
domlátki in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke
SSKJ
dožétki -ov m mn. (ẹ̑) nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov
SSKJ
dóžnjek -a m (ọ̄) nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve
Število zadetkov: 423