Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 
  1. 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
    // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
  2. 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
  3. 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
    // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
  4. 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
  5. 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
SSKJ
hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno  
  1. 1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje
    // natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda
  2. 2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji
SSKJ
hupkáč tudi húpkač -a m (á; ȗ) nar. vzhodno smrdokavra, vodeb: v luknjah starih vrb gnezdijo vrabci in hupkači
SSKJ
húpkati -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno  
  1. 1. pestovati, ujčkati: hodila je po sobi in nežno hupkala otroka
  2. 2. poskakovati: otroci vpijejo in hupkajo okrog hiše
SSKJ
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi
    izcímiti tudi scímiti 
    1. 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
    2. 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
    3. 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
SSKJ
jánževec -vca m (ā) nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec
SSKJ
kámra -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo
  2. 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri
  3. 3. nar. vzhodno shramba
SSKJ
katarínka -e ž (ȋ) nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink
SSKJ
kdó kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) 
  1. 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred - kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
  2. 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
  3. 3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
  4. 4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
    ●     dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
SSKJ
kêčka in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko
SSKJ
kípniti -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti
    kípnjen -a -o: kipnjen kruh
SSKJ
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 
  1. 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
    // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
  2. 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
SSKJ
klójec -jca m (ọ̑) nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
SSKJ
kobáča -e ž (á) nar. vzhodno (večja lesena) kletka: kokoši je zaprla v kobačo / vrgli so ga v kobačo zapor, ječo
SSKJ
kôca -e ž (ó) nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
SSKJ
kočaríja -e ž (ȋ) nar. vzhodno bajtarija: priženil se je na kočarijo
SSKJ
kóčka -e ž (ọ́) nar. vzhodno hišica, bajtica: imel je le njivo in napol podrto kočko
SSKJ
kokót -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti
♦ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans
SSKJ
kokótov -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje
SSKJ
koláč -a m (á) 
  1. 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami
    // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom
  2. 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek
  3. 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač
  4. 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
Število zadetkov: 423