Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 
  1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
    // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
  2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
  3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé: brenče letati
    brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ
čustvováti -újem nedov. (á ȗ) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim
// preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti
    čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
SSKJ
emfáza -e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo
♦ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
SSKJ
frčáti -ím nedov. (á í) ekspr.  
  1. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
    // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo
    // dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
  2. 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
    // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
  3. 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
SSKJ
frfráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak
  2. 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave
  3. 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala
  4. 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
SSKJ
frléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
  2. 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
  3. 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
    frlèč -éča -e: frleči lasje
SSKJ
gánjenost -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
SSKJ
izsíliti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
    ♦     šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
  2. 2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
  3. 3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
  4. 4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
    izsíljen -a -o: izsiljena obljuba
SSKJ
mŕzličav -a -o prid. (ȓ) mrzličen: mrzličavi bolniki / mrzličava vznemirjenost; ozračje okrog njega je bilo čedalje bolj mrzličavo
    mŕzličavo prisl.: mrzličavo brzojavljati; mrzličavo drhteti
SSKJ
nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo
SSKJ
nestŕpen -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje
    nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se
SSKJ
noréti -ím nedov., nôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla
  2. 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos dolgo norela
  3. 3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom
    // kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti
    // v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo
    // v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo
  4. 4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi; cel dan je norel z otroki po hiši
    // zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš
    ●     ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen
SSKJ
noríti -ím nedov. (ī í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori
● ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost
SSKJ
plašíti in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ī á ā; ī í) 
  1. 1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati
  2. 2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja
    // knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom
    ●     knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje
    plašíti se in plášiti se, in plašíti se 
    1. 1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov
    2. 2. knjiž. vznemirjati se, biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla
      ●       zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil
SSKJ
pokônci prisl. (ó) 
  1. 1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
    // nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge
    // v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
  2. 2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
  3. 3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
  4. 4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
    // izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
    ●     ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; neskl. pril.: tudi v nesreči je ostal pokonci mož
SSKJ
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 
  1. 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec
    // pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam
  2. 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov
  3. 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj
  4. 4. delati, povzročati, da se komu izboljša
    1. a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala
    2. b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj
  5. 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža
    1. a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj
    2. b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj
    3. c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
      ●       igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
    pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
SSKJ
preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í) 
  1. 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca
  2. 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti
    // knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
    ●     knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje
    preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja
    preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica; preplašena je odskočila
    2. 2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti
SSKJ
presúnjenost -i ž (ȗ) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: njen obraz izraža presunjenost; nesreča je povzročila presunjenost; zajokati od presunjenosti
SSKJ
pretrésenost -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši
SSKJ
prevzétost -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost
  1. a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči
  2. b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti
  3. c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost
    ●     knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo
Število zadetkov: 55