Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
- brenčé :
brenče letati
- brenčèč -éča -e:
brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ²
čustvováti -újem nedov. (á ȗ)
doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim
// preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti
doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim
// preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti
- čustvujóč -a -e:
ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
SSKJ²
emfáza -e ž (ȃ)
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo
♦ jezikosl. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo
♦ jezikosl. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
SSKJ²
frčáti -ím nedov. (á í) ekspr.
1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
// letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
// letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
SSKJ²
frfráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak
2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave
3. frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala
4. zastar. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak
2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave
3. frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala
4. zastar. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
SSKJ²
frléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
- frlèč -éča -e:
frleči lasje
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
gánjenost -i ž (ā)
čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
ganljívo nač. prisl.
izraža, da kaj poteka tako, da vzbuja močno čustveno vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja
SINONIMI:
star. ginljivo, ekspr. mehkobno, ekspr. melodramatično, ekspr. melodramatsko, knj.izroč. melodramsko, ekspr. milo2
GLEJ ŠE SINONIM: pretresljivo
Celotno geslo
eSSKJ
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]
ETIMOLOGIJA: ↑grom
- ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
ETIMOLOGIJA: ↑grom
Pravopis
iritíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. vznemirjen, razdražen
iritíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. vznemirjenost, razdraženost
iritíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. vznemirjenost, razdraženost
SSKJ²
izsíliti -im dov. (í ȋ)
1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
- izsíljen -a -o:
izsiljena obljuba
Celotno geslo
eSSKJ
jòj in jôj in jój medmet
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 3. izraža, da se govorec prestraši
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
- 5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
- 6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
SSKJ²
nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo
stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 102
Dostopnost