Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən]
    1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
      1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
    2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      2.1. ki kaže, izraža tak odnos
    3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
      3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑strpen
SSKJ²
nestŕpen2 -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄)
ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje
    nestŕpno prisl.:
    nestrpno čakati, ozirati se
Celotno geslo Sinonimni
nestŕpen2 -pna -o prid.
ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
SINONIMI:
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnež nestŕpneža samostalnik moškega spola [nestə̀rpneš nestə̀rpneža]
    1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo Sinonimni
nestŕpnež -a m
ekspr. kdor čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. nepočakanec, ekspr. neučakanec
GLEJ ŠE SINONIM: nestrpen2
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnica nestŕpnice samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnica]
    1. ženska, ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. ženska, ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpno prislov [nestə̀rpno]
    1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo Sinonimni
nestŕpno nač. prisl.
izraža, da se v dejanju kaže (trenutna) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
SINONIMI:
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo Sinonimni
nestŕpnost2 -i ž
stanje človeka, ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česapojmovnik
SINONIMI:
neučakanost, knj.izroč. nepočakanost, ekspr. nepotrpežljivost, star. nestrpljivost2, star. neučakavnost, knj.izroč. neučakljivost
SSKJ²
noréti -ím nedov., nôrel (ẹ́ í)
1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnišnici tudi umrla
2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos dolgo norela
3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom
// kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti
// v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo
// v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo
4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi; cel dan je norel z otroki po hiši
// zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš
● ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen
SSKJ²
noríti -ím nedov. (ī í)
ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori
● ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost
SSKJ²
plašíti in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati
2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja
// knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom
● knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje
    plašíti se in plášiti se, in plašíti se
    1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov
    2. knjiž. vznemirjati se, biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla
    ●     zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil
Celotno geslo Kostelski
plašiti ► pˈlašit -in nedov.
SSKJ²
pokônci prisl. (ó)
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
// nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge / v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
// izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
● ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; tudi v nesreči je ostal pokonci mož
Celotno geslo Kostelski
pokonci ► pȯˈkoːncė prisl.
SSKJ²
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á)
1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam
2. delati, da kdo lažje kam ali od kod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov
3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj
4. delati, povzročati, da se komu izboljša
a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala
b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj
5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj
b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj
c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
    pomagajóč -a -e:
    pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
Prekmurski
potvàrjenost -i ž vznemirjenost, izmučenost: Ár pred szebom odkrito más Nyi szkrovno potvarjenoszt KAJ 1848, 42
Celotno geslo eSSKJ
prejòj in prejôj in prejój medmet
FRAZEOLOGIJA: Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: ↑joj
SSKJ²
preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca
2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje
    preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se
    prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja
    preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o
    1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica; preplašena je odskočila
    2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti
Število zadetkov: 102