Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]
    1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
      2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje]
    šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost
ETIMOLOGIJA: kajtati
prejòj in prejôj in prejój medmet
FRAZEOLOGIJA: Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: joj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
hrúp -a m (ȗ)
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup
2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa
● 
ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
SSKJ²
nemír -a m (ȋ)
1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran
 
njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje
// nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov
2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira
// stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši
3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir
SSKJ²
pòmp pômpa in pómp -a m (ȍ ó; ọ̑pog.
1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom
2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom
● 
pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej
SSKJ²
rómp -a in ròmp rômpa m (ọ̑; ȍ ó)
ekspr., navadno v zvezi romp in pomp živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: tam je bil velik romp in pomp / prekop so odprli z rompom in pompom
SSKJ²
rompompòm1 -ôma m (ȍ ó)
ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: rompompom ob prihodu gostov / reklamni rompompom
 
ekspr. če ne bom izdelal, bo doma rompompom me bodo zelo oštevali, kaznovali; ekspr. njegov besedni rompompom vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ²
šúm -a m (ȗ)
1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume; zaslišati šum; vznemiriti se zaradi vsakega šuma; glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla
// šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum
2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum; v dvorani je nastal velik šum; z ulice je prihajal šum množice
3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma
● 
nar. šum pada v globino slap
♦ 
fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; jezikosl. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala
SSKJ²
temperatúra -e ž (ȗ)
stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka
// stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura
// stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino
● 
publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost
♦ 
fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; glasb. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju
SSKJ²
trúšč -a m (ȗ)
1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: trušč ponehava; delati trušč; močen, neznosen, ekspr. peklenski trušč; trušč podirjajoče se stavbe; trušč prometne ulice / na gradbišču je hrušč in trušč / trušč vzklikov, groženj, petja / v trušču ga niso slišali; s truščem zapreti vrata
2. ekspr. zelo živahno, vznemirljivo, razburljivo razpravljanje, dogajanje: trušč ob sprejemanju novega zakona se je polegel / urediti zadevo brez trušča / vzdignili, zagnali so trušč, da se mora film bojkotirati
SSKJ²
vrênje -a s (é)
1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta
2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa
3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja
 
biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
SSKJ²
vrétje -a s (ẹ́)
1. glagolnik od vreti: vretje juhe / vretje vode iz zemlje / vretje strasti / vretje v duši, srcu / vretje mošta
2. ekspr. živahno, vznemirljivo dogajanje: družbeno, revolucionarno vretje / vretje v literaturi
 
star. opazovati vretje na ulici vrvež
3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: kvasovke povzročajo vretje
 
kem. alkoholno vretje
4. nar. močen kraški izvir: ustaviti se ob vretju reke / okoli gradu je mnogo vretij izvirov, studencev
SSKJ²
vŕvež -a m (ȓ)
živahno premikanje v velikem številu in v različne smeri: vrvež se je umiril; jutranji ulični vrvež; vrvež mravelj v mravljišču; vrvež turistov, vozil / izginiti v vrvežu
// ekspr. živahno, vznemirljivo dogajanje: družabni, politični vrvež
SSKJ²
vzdražljív -a -o prid. (ī í)
ki se da vzdražiti: vzdražljiv živec; ta del telesa je zelo vzdražljiv; vzdražljiva mišica
// knjiž. razdražljiv, razburljiv: vzdražljiv človek; po bolezni je precej vzdražljiv / vzdražljivo doživetje vznemirljivo
SSKJ²
vznemirljív -a -o prid., vznemirljívejši (ī í)
ki vznemirja: položaj v gospodarstvu je vznemirljiv; vznemirljive novice / vznemirljivo umetniško delo; vznemirljivo odkritje, vprašanje / vznemirljiv človek; spolno vznemirljiv
    vznemirljívo prisl.:
    vznemirljivo se vesti; vznemirljivo bolan; ekspr. vznemirljivo lep, mlad; sam.: nič vznemirljivega se ni zgodilo
SSKJ²
zdražljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) zdraži: zdražljiv otrok; zaradi zaspanosti je precej zdražljiva / biti zdražljive narave / zdražljiv živec vzdražljiv
2. ki zdraži, vzdraži: za dojenčka mora biti (prsna) bradavica zdražljiva / zdražljivo doživetje vznemirljivo

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
arkáden SSKJ² pridevnik
    1. zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva v katerem prevladuje (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje 
      1.1 v obliki za vrstni pridevnik arkadnizlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva za katerega je značilna (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje  
Celotno geslo Sprotni
avantúrica samostalnik ženskega spola
    ekspresivno krajše vznemirljivo, nenavadno doživetje, zlasti ljubezensko 
Število zadetkov: 36