Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Urbanizem
akrópola -e ž
Geografija
akrópolsko mésto -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt, iméti nôge têžke kot cènt, têžek kot cènt
SSKJ²
grádec -dca m (á)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov:
Celotno geslo Sinonimni
grádec -dca m
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov
SINONIMI:
arheol. ajdovski gradec, arheol. ajdovščina
SSKJ²
gradíšče -a s (í)
1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče
2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče
3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma
Celotno geslo Sinonimni
gradíšče -a s
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov
SINONIMI:
arheol. kostel
GLEJ ŠE SINONIM: gradbišče
Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna
Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Jezikovna
Izvor priimka »Bulovec«

Zanima me nastanek in izvor priimka Bulovec.

SSKJ²
kostél -a m (ẹ̑)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel
Celotno geslo ePravopis
kostel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kostela samostalnik moškega spola
utrjena naselbina na vzpetini, gradišče
IZGOVOR: [kostél], rodilnik [kostéla]
PRIMERJAJ: Kostel
SSKJ²
kóta -e ž (ọ́)
1. geod. točka na zemeljskem površju, zlasti na vzpetini, z izmerjeno nadmorsko višino: na tem območju so tri kote
// nadmorska višina: določiti, izmeriti koto
2. voj. žarg. vzpetina z izmerjeno nadmorsko višino: obkoljevati koto; zavzeli so položaje na koti petsto
♦ geom. število, ki označuje oddaljenost točke od projekcijske ravnine; teh. številka z znaki za označevanje mer na načrtu, risbi
SSKJ²
krés1 -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresôvi (ẹ̑)
1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje
2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer
// ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora
● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
♦ etn. skakati čez kres
Celotno geslo Sinonimni
krés1 -a m
1.
dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junijpojmovnik
SINONIMI:
2.
velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini
SINONIMI:
knj.izroč. grmada, knj.izroč. kresni ogenj
GLEJ ŠE SINONIM: ogenj
Celotno geslo Kostelski
kres ► kˈrėːs -a m
Jezikovna
Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

SSKJ²
oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. (ȃ)
1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval
2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki vzpetini se je dolgo oddihaval
// ekspr. počivati, odpočivati se: oddihavati se od dela; skoraj dve uri se je oddihaval
Pravopis
oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. -ajóč se, si; oddihávanje (ȃ) Po vsaki vzpetini so se dolgo oddihavali; neobč. oddihavati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se
Geografija
sêdlo -a s
Število zadetkov: 28