Zadetki iskanja
// ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona
- 1. redko vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo
- 2. zastar. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok
● zastar. dati otroka v odrejo rejo
- 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
- b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
- c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
- č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
- 1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev
// oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok - 2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja
♦ vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme
- 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo
// vprežno živinče
// ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče - 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
- 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
- 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
- 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet