Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
aboten [ábotǝn] pridevnik

aboten, neumen

Pleteršnik
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
Celotno geslo Pohlin
bašti [bȃšti] členek

poudarja trditev; prav zares

Celotno geslo Pohlin
Biden [bīdǝn] samostalnik moškega spola

dunajsko predmestje Wieden

Pleteršnik
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.-Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras-Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.
Pleteršnik
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
Pleteršnik
cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
Pleteršnik
dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
Pleteršnik
dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.
Pleteršnik
dragolẹ́titi, -lẹ̑tim, vb. impf. mit seiner Ware auf die Zeit der Theuerung speculieren, M.
Pleteršnik
hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.-C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
Pleteršnik
izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); (hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
Pleteršnik
iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
Pleteršnik
izvédnost 2., f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
Pleteršnik
izvȋr, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
Pleteršnik
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
Pleteršnik
lẹsovína, f. 1) das Nutzholz, das Bauholz, Jan.; — lesovine, Holzgattungen, Z., Let.; hölzerne Ware, Cig., Jan., C.; — 2) der Holzstoff, das Xylogen, Cig. (T.); — 3) die Waldung, Cig., Jan.
Pleteršnik
lisíca 1., f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.-C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.-C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.-C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
Število zadetkov: 59