Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
zgruntati -am dov. spoznati, doumeti: Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat nedol. naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſodbe Boshje ſo taku viſſoke, inu skriune, de obedn zhlovek ſgruntat nedol. yh neſamore ǀ kadar s'nasho preprosto pametio bi hoteli s'gruntat nedol. to skriunust S: Troijce ǀ Sdaj jeſt sgruntam 1. ed. sakaj Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio ǀ de eden popolnoma sgrunta 3. ed. liſtnuſti, inu naturo tiga zhloveskiga shivota ǀ od troshta ſuſebniga, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate +2. mn. ǀ ſe meni sdij de Theocritus nar ble je sgruntal del. ed. m lubesan rekozh ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala del. ed. ž kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish ǀ sdaj bomo Nem. Nem. sgruntali del. mn. m sakaj Bug je bil shal isKat Adama prezei Kakor je bil v'greh padu ← srvnem. ergründen ‛doumeti’ z zamenjavo predpone; mogoče bi bilo nastaviti tudi izgruntati; → zgrundati.
Svetokriški
ziher prisl. lahko: druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ takrat ſiher boſte sapejli ǀ aku bom letu doſegil, ſiher bom rekal ǀ Taku sihar S. Varih, inu Pomozhnik naſh je je mogal rezhi Pisava, ki kaže na vzglasni z-, se v korpusu pojavi le 6-krat, zato ni izključeno, da so to tiskarske napake namesto → žiher, na kar kaže 160 zapisov. Če je nastavek vendarle upravičen, je to mlajša izposojenka iz nem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’.
Svetokriški
zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej: Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)
Svetokriški
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
Svetokriški
zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej: de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine
Svetokriški
zolč -a m žolč: on je perneſſil kiſſile vinike, grenku vinu kakor ſauzh im. ed., inu kazhi ſtrup ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh tož. ed. te hudobnoſti ǀ tedaj druſiga meni ne dash ampak sauzh tož. ed., inu ſtrup ǀ s' tem sauzham or. ed. je bilu smeishenu taiſtu vinu Morda nastalo po disimilaciji iz → žolč, vendar je možno tudi, da gre za arhaizem, prim. stcslovan. zlъčь poleg cslovan. tudi žlъčь. Vsi zgledi na z- so iz V, 145 s.
Svetokriški
Zosimus m osebno lastno ime Zosim: Pojdi sdaj ſim ti Paulus … inu Zoſimus im. ed., kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) Neki samotarski menih z imenom Zósim, morda isti, ki se omenja v življenju sv. Marije Egiptovske.
Svetokriški
zraven2 predl. z rod. zraven: Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ pravi shivi Iſraelski Bug n' hozhe obeniga Boga sraun ſebe imeti → izreči
Svetokriški
zunaj2 predl. z rod. 1. zunaj: mosh je bil ſtuarjen ſunai Paradisha, shena je bila ſtuariena v'Paradishi 2. razen: uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila ǀ vſe s'kuſi Boshjo volo ſe sgodj, s'unei ſamiga greha ǀ obeniga mejſta ſunai pakla nimamo ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ kakor de bi vſy fardamani bily sunai eniga ſamiga ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera, inu njegovih tovarshou ǀ mej tulikain taushent Pershon, s'vnaj Marie Madalene, inu Rasbojnika ǀ vſy bodo v' nebeſſa prishli ſunei malu nyh, katiri ſamy hozheo fardamani biti ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila s' unej te lepe Marie Divize
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Svetokriški
ženim -a m ženin: kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.
Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Število zadetkov: 232