Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Hostiensis m osebno lastno ime Hostiensis: Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.
Svetokriški
hrast -a m hrast: Hraſt im. ed. lahku ſe puſtj ſekat ǀ Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt tož. ed. ſe je bil obeſſil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast tož. ed. obeſel ǀ venim bodezhim grastu mest. ed. ſydi ǀ on je bil oviſſil na graſtu mest. ed. ǀ pod letem hraſtam or. ed. ym bom mogal pridiguat Zapisa z g- sta hiperkorektna in temeljita na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
Svetokriški
hrastav -a prid. hrastov: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava im. ed. ž skoria (II, 136) ǀ njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave rod. ed. ž veje (II, 355) ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi daj. ed. ž shkorij podobna (I/1, 82) O zapisih z g- prim. → hrast.
Svetokriški
Hugo -g(on)a m osebno lastno ime Hugo: pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo
Svetokriški
in2 cit. predl. z abl. v: pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: ǀ kakor berem in ſpeculo exemplorum ǀ od kateriga ſim bral in Vita Patrum ← lat. in ‛v’
Svetokriški
Indijanar -ja m prebivalsko lastno ime Indijec: en Indianer im. ed. ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ en shlahtni greshni Indianar im. ed. je bil nasho ſveto Vero gori uſel ǀ ſapouei Indianeriu daj. ed., de ima pſsa prozh potegnit ǀ Indianary im. mn. ſo taku mozhnu ſvoje Mashnike ſposhtovali ǀ Indianarij im. mn. try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio Iz nekaterih kontekstov ni mogoče z gotovostjo izključiti, da bi bil kje mišljen ‛Indijanec’.
Svetokriški
Irenes ž osebno lastno ime Irena: Gdu bode rekal de Ceſariza Irænes im. ed. je bila Krivu sturila, dokler je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti (I/2, 110) ǀ pride ena bogaboyezha shena s' imenam Irenes im. ed. (III, 110) 1. Iréna, gr. Εἰρήνη, vzhodnorimska cesarica (797–802) 2. Neka žena z imenom Iréna
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
Svetokriški
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati: my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se: sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj. opravičevati se z nepristnimi razlogi: Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
Svetokriški
izpod predl. z rod. izpod: sput nohty kry mu vun shuiga (IV, 454) ǀ s'potnohty kry mu shviga (II, 558)
Svetokriški
izpred predl z rod. izpred: poberiſe prozh spred mojh ozhy (IV, 143) ǀ de bi hotela beishat spred oblizha Boshiga (V, 558)
Svetokriški
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
Svetokriški
Joana -e ž osebno lastno ime Jana, Ivana: Joanna im. ed. Mati S. Franciſca ga nej mogla v' hishi poroditi, ampak je mogla veno shtalo pojti ǀ Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni daj. ed. Vrbevetani, kateri je umerla Mati, inu Ozha, Angel je Joanno tož. ed. peſtoval, ſibal, inu pital ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo, Philippus Joanno tož. ed. kateri sa volo ſvojh Neveſt ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali 1. Ivána z vzdevkom Pika (12.–13. stol.), mati sv. Frančiška Asiškega 2. Neka Joána iz Orvieta 3. Verjetno je mišljena Joána Burgúndska (1293–49), frc. kraljica, žena Filipa VI.
Svetokriški
jopa -e ž suknja, jopič: aku edn ti vſame ioppo tož. ed., daimu she plaish ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo or. ed. ǀ kadar ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske jope tož. mn. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope tož. mn., suknje, hlazhe ← srvnem. joppe ← stfrc. jupe ← špan. aljuba ← arab. džubba ‛široko, spredaj odprto vrhnje oblačilo z dolgimi rokavi’
Svetokriški
Jozef(us) -fa m osebno lastno ime Jožef: David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph im. ed. je bil zhiſtishi ǀ Sama Maria Diviza, inu S. Ioseph im. ed. ſe ſo zhudili ǀ de bi Ioſeph im. ed. ſe nemaszhaval zhes nyh, kir ſo ga bily predali ǀ Joſeph im. ed. je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina ǀ Puſtil je bil Joſeff im. ed. ſvoj plajsh v' roki une nezhiſte Egypterske Firshtine ǀ Iosep im. ed. je bugal, gre, ijh najde ǀ Iosephus im. ed. à Leoniſsa ordna Capucinerskiga ǀ pravi Joſephus im. ed. Hebræus en Judouski Rabin ǀ Iosephus im. ed. Venetus piſhe ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon velik shlushabnik S. Joſepha rod. ed. ǀ berem od ioſepha rod. ed. Patriarka iacoba synu ǀ je shpishan bil od S. Josepha rod. ed. ǀ kakor je bil Angel Gabriel oſnanil S. Joſephu daj. ed. ǀ kakor je bil uni Faraonau shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu daj. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu daj. ed. ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu … Nicodemu, inu Ioſephu daj. ed. ab Arimathia ſvoje martvu Truplu ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha tož. ed. ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga firshta tiga lepiga Ioſepha tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Tishlerij S. Ioſepha tož. ed. ǀ Iosepha tož. ed. una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ tiga nedolshniga Josepha tož. ed. Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega previdejnje v'Ioſephu mest. ed. ǀ de G. Bug tebe vidi, bi s' tem brumnem Joſepham or. ed. rekal ǀ ſo ſtali pred njeh bratam Ioſepham or. ed., kateriga ſo bily Iſmaejiterjam predali 1. Jožef, lat. V Ioseph, gr. Ἰωσήφ, Jakobov sin, svetopisemski očak (SP 1 Mz 30,24) 2. Sv. Jóžef, mož device Marije 3. Jóžef iz Arimatêje, Jezusov učenec, ki je Pilata prosil, da bi Jezusovo truplo sneli s križa in položili v grob, ki ga je bil dal narediti zase (SP Mt 27,57) 4. Sv. Jóžef iz Leonesse (1556–1612), kapucin, pridigar 5. Neki judovski rabin z imenom Jóžef
Svetokriški
k2 predl. z daj. k: Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
Svetokriški
kambra -e ž kamra, soba: uſaka kambra im. ed. je imela ſvoje laſtnu imè ǀ ſtreha te kambre rod. ed. ſe odpre ǀ yh sa ſabo is kambre rod. ed. ulezhe ǀ de vejter nebò v'uasho kambro tož. ed. prishal ǀ domazhi gredo v'kambro tož. ed. gledat ǀ natihim gre v'kambra tož. ed. ǀ ſagledajo veni kambri mest. ed. malike, ali Bogove, katere Micha je molil ǀ en dan shlishi rapotati v'kambri mest. ed. tiga Capitana ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna, inu urata; shtenge, inu kambre im. mn., ſizer ta hisha bi ne bila po kunshti ſydana ǀ vſe njega zimre, ali kambre tož. mn. je bil sapovedal s'shpegli pokriti ǀ na leteh kambrah mest. mn. je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit Različica z interkaliranim b je pogostejša kot → kamra; → kembra.
Svetokriški
Kampidolium zemljepisno lastno ime Kapitol: kadar v' Rimi ſo grunt coppali de bi nyh zhaſtiti Campidolium tož. ed. ſydali ter v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli (III, 354) Kapitól, lat. Capitōlium, rimski grič z Jupitrovim svetiščem
Svetokriški
Ketelus m osebno lastno ime Ketel: Pishe tudi od eniga kmeta ketellus im. ed. s' imenam Neki kmet z imenom Ketel, o katerem piše → Durandus.
Število zadetkov: 232