gòst1 gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost;
dobiti, imeti goste;
pričakovati, sprejemati goste;
odličen, prijeten gost;
on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
● povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; večkrat je pri njih v gostih v gosteh2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci;
v kavarni je bilo le nekaj gostov;
gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo;
naše moštvo je premagalo goste iz sosednjega mesta;
kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.