Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
aréna -e ž (ẹ̑) cirkuška ~; film. velika zlata ~ |nagrada|; publ. vstopiti v literarno ~o |začeti se literarno udejstvovati|
Pravopis
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Pravopis
brátovščina -e ž (á) cerkvena ~; poud.: pivska ~ |druščina|; zelena ~ |lovci|; knj. pog. piti ~o začeti se tikati
Pravopis
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
Pravopis
ekspedícija -e ž, pojm. (í) začeti ~o na južni tečaj; vodja ~e odprave; časopis v ~i v odpravništvu; pojm. ~ časopisov odpošiljanje, odprava
Pravopis
glušéti -ím nedov. glúši -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; glušênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) na starost začeti ~
Pravopis
izkopáti -kópljem tudi izkopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ jamo, kanal; poud. ~ bojno sekiro |začeti boj|
izkopáti se -kópljem se tudi izkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|
Pravopis
jéti2 jámem dov. jêmi -íte in jámi -íte; jél -a, jèt/jét; (jèt/jét) (ẹ́ á) star. začeti
Pravopis
jók -a m, pojm. (ọ̑) od ~a pordele oči; Gre mu na ~; poud.: planiti v ~ |začeti močno jokati|; ~ in stok |tožbe, tarnanje|; ~ burje |zavijanje|
Pravopis
kámera -e ž (ȃ) televizijska ~; publ.: stopiti pred ~e |začeti igrati v filmu, na televiziji|; pojm. nagrada za ~o |za snemanje|; kamera XY |oznaka avtorstva|
Pravopis
konvencionálen -lna -o [ijo]; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) preveč ~ scenarij |po splošno veljavnih pravilih|; poud. začeti pogovor s ~imi besedami |z običajnimi|; ~e vedenjske oblike |ustaljene|; ~a zgodba |navadna, nepresenetljiva|
konvencionálni -a -o [ijo] (ȃ) neobč. ~a znamenja dogovorjena, dogovorna znamenja; publ. ~o orožje |neatomsko|
konvencionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
Pravopis
krčmáriti -im nedov. krčmárjenje (á) začeti ~
Pravopis
lopáta -e ž (á) metati pesek z ~o; publ. zasaditi ~o začeti graditi
Pravopis
lotíti se in lótiti se -im se dov. lóti se -te se in -íte se; lótil se -íla se; lótenje; (lótit se) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/česa ~ ~ priprav; poud.: Lotil se ga je obup |Postal je obupan|; ~ ~ knjige |začeti jo brati, študirati|
Pravopis
míza -e ž (í) javorova ~; jedi na ~i; sedeti za ~o, pri ~i; povabiti k ~i, za ~o; pisalna, operacijska ~; ~ za serviranje; publ. sesti za zeleno ~o |začeti se pogajati|
Pravopis
natánčno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ raziskati podzemeljsko jamo; meriti čas do sekunde ~; precej ~ oceniti škodo; začeti ~ ob osmih; poud.: Dela potekajo ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ponoviti vse do pike ~ |prav vse|
Pravopis
neméti -ím nedov. nêmi -íte tudi némi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; nemênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) začeti ~; poud. ~ od strahu, začudenja
Pravopis
níčeln -a -o [čə] (ȋ)
níčelni -a -o [čə] (ȋ) ~ znak; publ. začeti življenje na ~i točki na izhodiščni, začetni točki; elektr. ~ element
Pravopis
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Število zadetkov: 116