Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
konservativízem in konzervativízem -zma m (ī) 
  1. 1. ekonomska in politična miselnost, nastala v obdobju meščansko-demokratičnih revolucij, ki teži po ohranitvi stare družbene ureditve: začetki konservativizma / konservativizem v notranji politiki / liberalizem in konservativizem
  2. 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativizem njegovih nazorov / konservativizem v umetnosti
SSKJ
krščánstvo -a s (ȃ) vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva
// miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti
SSKJ
liberalízem -zma m (ī) 
  1. 1. gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem
    ♦     ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
  2. 2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
SSKJ
literatúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
    // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje
  2. 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo
  3. 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke
    ♦     muz. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe
SSKJ
mnogoglásje -a s (ȃ) muz. večglasje: začetki mnogoglasja
SSKJ
partizánstvo -a s (ȃ) 
  1. 1. partizansko gibanje: partizanstvo se je širilo po vsej državi; začetki partizanstva
  2. 2. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: spomnil se je svojega partizanstva
    ●     ekspr. vse partizanstvo je poznalo pogumnega kurirja vsi partizani
SNB
skakánjeSSKJ -a in skákanjeSSKJ -a s (ȃ; á)
    skakánje z elástiko -a -- -- in skákanje -a s (ȃ, ȃ; á)
    skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; bungee jumping: Začetki skakanja z elastiko segajo v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so mladi domorodci v globino skakali z lesenih platform
SSKJ
starinoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja
SSKJ
tipografíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila: določiti, izbrati tipografijo; lepa, okusna tipografija
  2. 2. knjiž. tiskarstvo: začetki kitajske tipografije
    ♦     tisk. tiskanje s tipami
SSKJ
vèčglásje -a s (ȅ-ȃ) muz. glasbeni stavek za več glasov: ubrano večglasje / začetki večglasja
Število zadetkov: 10