Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
konservativízem in konzervativízem -zma m (ī)
1. ekonomska in politična miselnost, nastala v obdobju meščansko-demokratičnih revolucij, ki teži po ohranitvi stare družbene ureditve: začetki konservativizma / konservativizem v notranji politiki / liberalizem in konservativizem
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativizem njegovih nazorov / konservativizem v umetnosti
SSKJ²
krščánstvo -a s (ȃ)
vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva
// miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti
SSKJ²
liberalízem -zma m (ī)
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
 
ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
SSKJ²
literatúra -e ž (ȗ)
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦ 
glasb. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe
SSKJ²
mnogoglásje -a s (ȃ)
glasb. večglasje: začetki mnogoglasja
SSKJ²
partizánstvo -a s (ȃ)
1. partizansko gibanje: partizanstvo se je širilo po vsej državi; začetki partizanstva
2. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: spomnil se je svojega partizanstva
● 
ekspr. vse partizanstvo je poznalo pogumnega kurirja vsi partizani
SSKJ²
solmizácija -e ž (á)
glasb. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti): začetki solmizacije
SSKJ²
starinoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja
SSKJ²
tipografíja -e ž (ȋ)
1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila: določiti, izbrati tipografijo; lepa, okusna tipografija
2. knjiž. tiskarstvo: začetki kitajske tipografije
♦ 
tisk. tiskanje s tipami
SSKJ²
vèčglásje -a s (ȅ-ȃ)
glasb. glasbeni stavek za več glasov: ubrano večglasje / začetki večglasja
Število zadetkov: 10