Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]
    1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: ↑bula
Celotno geslo eSSKJ
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]
    1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
    2. ekspresivno glasen poljub
    3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
    4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
SSKJ²
cúkanje -a s (ú)
glagolnik od cukati: začutiti cukanje vrvi / cukanje v nogi
Celotno geslo Etimološki
čutīti čútim nedov.
SSKJ²
dotík -a m (ȋ)
kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo
● publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi
♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom
Pravopis
drsljáj -a m z -em pojm. (ȃ) začutiti ~; v dolgih ~ih se pognati na sredo drsališča
Celotno geslo Kostelski
izjaditi se ► izˈjaːi̯t se -ˈjadiːn se dov.
SSKJ²
iznevídeti -im in znevídeti -im dov. (í ȋ)
nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli
Celotno geslo Frazemi
lástovka Frazemi s sestavino lástovka:
êna lástovka, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, pŕva lástovka, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi
Celotno geslo Sinonimni
mír1 -ú m
1.
stanje brez vojne, spopadovpojmovnik
SINONIMI:
publ. mirnodobno stanje
2.
stanje brez hrupa, ropotapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. blaženi mir, ekspr. idilični mir, knj.izroč. mirnost, ekspr. molk, ekspr. nebeški mir, knj.izroč. nemota, knj.izroč. pokoj, knj.izroč. pokojnost, knj.izroč. spokoj, knj.izroč. spokojnost, ekspr. sveti mir, ekspr. tišina1
3.
stanje notranje ubranosti, urejenosti; stanje brez razburjenja, vznemirjenja, napetosti, napadalnostipojmovnik
SINONIMI:
mirnost, umirjenost, knj.izroč. mirnodušje, knj.izroč. mirnodušnost, knj.izroč. pokoj, knj.izroč. pokojnost, knj.izroč. ravnodušnost, knj.izroč. spokoj, knj.izroč. spokojnost, knj.izroč. stoičnost, ekspr. zlati mir
4.
kot vzklik izraža zahtevo po stanju brez hrupa, ropota
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik separatni mir
GLEJ ŠE SINONIM: sožitje2
GLEJ ŠE: nemir, nemir, vojna, stati3, pipa, pokopališče, policist, spraviti se, stati3, bežati
SSKJ²
naláhen -hna -o prid. (ȃ)
star. lahen, rahel: začutiti nalahen udarec / nalahen posmeh
Prekmurski
občǘtiti -im dov. občutiti, začutiti: Ovo, jasz z-boleznim szrdczom Obcsütim bremen moje KAJ 1848, 150; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; Z-jezikom kostávamo, 'z-nyim obcsütimo KAJ 1870, 32; Premecsi, obcsüti Prav nyé môcs bo'zanszko KAJ 1848, 134; Bogátczi, tô obcsütte, I zmécste sze v-szrdczi KAJ 1848, 287
občütéči -a -e čuteč: Trepecsem i czagam, Obcsütécs grêhe moje KAJ 1848, 149
SSKJ²
ogréti ogrêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju
2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce
3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela
    ogréti se 
    1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel
    2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo
    ●     ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje
    ogrét -a -o:
    ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica
SSKJ²
okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
Celotno geslo Sinonimni
olájšanje -a s
dejstvo, da se kaj naredi manj neprijetno, manj hudo, manj težavno; prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenostipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. olajšava, star. polajšanje
GLEJ ŠE SINONIM: omiljenje
SSKJ²
oledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
// prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
// v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic
    oledenèl in oledenél -éla -o:
    oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
SSKJ²
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    pêči se ekspr.
    biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
    pekóč -a -e:
    pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
    pečèn -êna -o:
    premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
    ●     šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
SSKJ²
polájšanje -a s (ȃ)
star. olajšanje: polajšanje bolečin / začutiti polajšanje
Celotno geslo Sinonimni
polákomniti se -im se dov.
česa začutiti, imeti strastno željo prisvajati si dobrine
SINONIMI:
SSKJ²
poledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
// prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela
    poledenèl in poledenél -éla -o:
    poledenele ceste
Število zadetkov: 125