Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
krẹ̑s 1., m. 1) die Zeit des Johannisfestes am 24. Juni; o kresu; o kresi se dan obesi, Npreg.-Zv.; — die Sonnenwende: poletni, zimski k., Cig. (T.), (hs.); — 2) das Feuer, das am Vorabend des Johannisfestes angezündet wird; kres zažgati, zanetiti; kresovi kore; gori, kakor kres.
Pleteršnik
zapáliti 1., -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
Pleteršnik
zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.
Pleteršnik
zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
vužgáti -žgém dov.
1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127
2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750
3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8
vužgáti se -žgém se
1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113
2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9
vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5
vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106
vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127
2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750
3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8
vužgáti se -žgém se
1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113
2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9
vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5
vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106
vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
Prekmurski
zažgàti -žgém dov. razvneti, spodbuditi: Naj za'zgé vöro vnami BKM 1789, 122; Potrdi vöro, zasgi lübezen KOJ 1845, 238; za'zgi i preſzvejti ſzrczé naſe KŠ 1771, 850; i z-lübźnoſztyom tvojom je zasgi KM 1783, 2; Za'zgi tvoje rêcsi vu nami lübéznoszt KAJ 1848, 133; Kriſztus vucsenikoma, Kéh ſzrczá zradoſztyom za'zga BKM 1789, 94; z-ognyenimi jezikmi on je vsze nyé zásgao KM 1783, 52
zažgàti se -žgém se dov.
1. zagoreti, vneti se: zažgéš se, netekni se ga BJ 1886, 8; Ogyen i kak ſscsém, da bi ſze zá'zgao KŠ 1771, 214; i ogen sze zá'zgao prôti Jákobi TA 1848, 63; i mo'zjé zá'zgali ſzo ſze vu 'zéli ſzvojoj eden kdrügomi KŠ 1771, 449
2. razvneti se: Szrditoſzt ſze je za'zgati Mogla BKM 1789, 245; naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zasgémo KM 1783, 11
zažgáni -a -o
1. prižgan: pécs, ſtera je za'sgána KM 1796, 79; pren. V-nyegovom szrczi za'sgáni ogeny nevgászne KOJ 1848, 59
2. vnet, razvnet: Od lübavi prav za'sgáni naj bodem KM 1783, 240
zažgàti se -žgém se dov.
1. zagoreti, vneti se: zažgéš se, netekni se ga BJ 1886, 8; Ogyen i kak ſscsém, da bi ſze zá'zgao KŠ 1771, 214; i ogen sze zá'zgao prôti Jákobi TA 1848, 63; i mo'zjé zá'zgali ſzo ſze vu 'zéli ſzvojoj eden kdrügomi KŠ 1771, 449
2. razvneti se: Szrditoſzt ſze je za'zgati Mogla BKM 1789, 245; naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zasgémo KM 1783, 11
zažgáni -a -o
1. prižgan: pécs, ſtera je za'sgána KM 1796, 79; pren. V-nyegovom szrczi za'sgáni ogeny nevgászne KOJ 1848, 59
2. vnet, razvnet: Od lübavi prav za'sgáni naj bodem KM 1783, 240
Prekmurski
zežgàti -žgém dov. zažgati, sežgati: Gda ogen vſze zesgé vinej KŠ 1754, 271; pleve pa ze'zgé KŠ 1771, 10; i zognyom jo ze'zgéjo KŠ 1771, 797; i meſzto nyihovo je zé'zgo KŠ 1771, 72; Csi gli je Zrinyi mouszt zé'sgao KOJ 1848, 95; vküp ſzo znoſzili knige ſzvoje i zé'zgali ſzo je KŠ 1771, 401; szo nyé 'sive zé'sgali KOJ 1845, 10
zežgàti se -žgém se
1. zažgati se, sežgati se: Czomprnſzke knige ſze ze'zgéjo KŠ 1771, 400; koukol i zognyom ſze ze'zge KŠ 1771, 45
2. izžgati se: more se rana zešgati AI 1878, 8
zežgáni -a -o sežgan: Húsz ino Jerónim szta 'siva ze'sgana KOJ 1848, 51
zežgàti se -žgém se
1. zažgati se, sežgati se: Czomprnſzke knige ſze ze'zgéjo KŠ 1771, 400; koukol i zognyom ſze ze'zge KŠ 1771, 45
2. izžgati se: more se rana zešgati AI 1878, 8
zežgáni -a -o sežgan: Húsz ino Jerónim szta 'siva ze'sgana KOJ 1848, 51
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
požgati -žgem dov. požgati, zažgati: kadar je imel Sodomo poshgati nedol. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati nedol. ǀ Kaj ti druſiga ſturish, kadar eno dusho s' djainam, inu beſſedo v' greh perpravish, ampak de taiſti Tempel Boshy poshgeshc 2. ed. ǀ ogin poshge 3. ed. vashe hishe ǀ kateru ali shivina pojej, ali pak ſe poshgè 3. ed. ǀ vſe pobj, inu poshgj vel. 2. ed. ǀ na naglim bo zhes naſs ta shveplenski ogin prishal, inu naſs poshgal del. ed. m ǀ v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal +del. ed. m ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo poshgala del. ed. ž, inu konzhala ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali del. mn. m naſho priſtavo s' shitom rèd
Svetokriški
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati: Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se: kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
Svetokriški
zažgati -žgem dov. zažgati: yh je bil puſtil konzhat, inu nyh meſtu sashgat nedol. ǀ sashge 3. ed. taiſto kambro v' kateri ta Sveti Mosh je premishloval ǀ saſge 3. ed. tu predivu, ter rezhe ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal del. ed. m ǀ je edn hisho saſgal del. ed. m → sežgati
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
zažgan deležnik
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Število zadetkov: 14
Dostopnost