- 1. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnjak
- 2. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnjak
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
podóčnik podóčnika samostalnik moškega spola [podóčnik]
Celotno geslo
eSSKJ
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják]
- 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
- 2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
Celotno geslo
eSSKJ
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev
ETIMOLOGIJA: ↑sonet
ETIMOLOGIJA: ↑sonet
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
blátnik -a m (ȃ)
ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka
♦ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum
ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka
♦ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum
SSKJ²
comeback -a [kámbek] m (ȃ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrnitev, navadno v javno življenje, delovanje: z zadnjim albumom jim je uspel veliki comeback; v prid. rabi: comeback turneja
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrnitev, navadno v javno življenje, delovanje: z zadnjim albumom jim je uspel veliki comeback; v prid. rabi: comeback turneja
SSKJ²
glíser -ja m (ī)
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji
SSKJ²
glisírati -am nedov. (ȋ)
pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: čolni ne smejo glisirati na manj kot 250 metrih od obale
pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: čolni ne smejo glisirati na manj kot 250 metrih od obale
SSKJ²
hídroglíser -ja m (ȋ-ī)
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
SSKJ²
jóla -e ž (ọ̑) navt.
1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter
2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi
♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom
1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter
2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi
♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom
SSKJ²
karáka -e ž (ȃ)
navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake
navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake
SSKJ²
lákotnica -e ž (á)
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice
● star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice
● star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal
SSKJ²
SSKJ²
prèdték -a m (ȅ-ẹ̑)
šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa
šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa
SSKJ²
prèdtekmovánje -a s (ȅ-ȃ)
šport. izbirno tekmovanje pred odločilnim, zadnjim tekmovanjem: predtekmovanje v odbojki
šport. izbirno tekmovanje pred odločilnim, zadnjim tekmovanjem: predtekmovanje v odbojki
SSKJ²
predzádnji -a -e prid. (ȃ)
ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka
ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka
SSKJ²
prevòj -ôja m (ȍ ó)
1. zastar. previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju
2. jezikosl. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet
● zastar. zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; zastar. ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu
♦ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
1. zastar. previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju
2. jezikosl. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet
● zastar. zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; zastar. ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu
♦ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
SSKJ²
sonéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov
nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov
SSKJ²
velocipéd -a m (ẹ̑)
nekdaj vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon: voziti se z velocipedom
nekdaj vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon: voziti se z velocipedom
SSKJ²
vênec -nca m (é)
1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
// ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
// ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
SSKJ²
zádnjejezíčen -čna -o prid. (ȃ-ȋ)
jezikosl. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve: zadnjejezični samoglasnik
jezikosl. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve: zadnjejezični samoglasnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 83
Dostopnost