Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Prekmurski
ftíšanje -a s
1. tišina, utišanje: i vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Po ftiſanyi pa te harabuke KŠ 1771, 404
2. sprava, zadoščenje: I on je ftisanye za grejhe naſſe KŠ 1754, 104; Steroga je poſztavo Boug na ftiſanye po vöri KŠ 1771, 454; Ftisanye ti je ſzpravo BKM 1789, 15
SSKJ²
morálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na moralo:
a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno
b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks
c) to je moralni nauk basni, zgodbe
2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec
● 
pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo
♦ 
rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo
    morálno prisl.:
    to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren; 
prim. moralnopolitičen
Celotno geslo Frazemi
odpàd Frazemi s sestavino odpàd:
bíti za [na] odpàd, ne bíti šè za [na] odpàd
SSKJ²
opravičílo -a s (í)
1. izjava, navadno pisna, s katero se kaj opravičuje: napisati, prinesti opravičilo; poslušati opravičilo; z opravičilom ga je poslala v šolo / izmrmrati opravičilo mrmraje se opravičiti
// kar se navede za prenehanje negativnega mnenja: opravičilo, da je kradel zaradi lakote, mu ni zadoščalo / iskati, najti opravičilo za surovo ravnanje / publ. opravičilo za težek gospodarski položaj vzrok / publ. v tem je opravičilo našega boja upravičenost
2. glagolnik od opravičiti: opravičilo mu ni bilo dovolj, hotel je še drugo zadoščenje / za to napako ni opravičila ta napaka se ne da opravičiti / njegova knjiga je potrebna opravičila / povedati, reči kaj v opravičilo
Celotno geslo Sinonimni
opravičílo -a s
1.
izjava, navadno pisna, s katero se kaj opravičujepojmovnik
SINONIMI:
star. opravičba
2.
kar se navede, da se prepreči negativno mnenje o kom, čem
SINONIMI:
star. izvinek
3.
dejstvo, da se kdo opraviči
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: upravičenost
Celotno geslo Kostelski
pokorapȯˈkȯːra -e ž
SSKJ²
popôln -a -o [popou̯nprid., popôlnejši (ȏ)
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ 
fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
    popôlno prisl., star.
    popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
SSKJ²
satisfákcija -e ž (á)
knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
Pravopis
satisfákcija -e ž, pojm. (á) izobr. zadoščenje, zadostitev
Pravo
satisfákcija -e ž
Celotno geslo Frazemi
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru, bíti na stránskem tíru, bíti odrínjen na stránski tír, dáti kóga/kàj na stránski tír, obtičáti na slépem tíru, odríniti kóga/kàj na stránski tír, ostáti na slépem tíru, postáviti kóga/kàj na stránski tír, postávljati kóga/kàj na stránski tír, potísniti kóga/kàj na stránski tír, správiti kóga s tíra, správljati kóga s tíra, zaíti na slépi tír, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru
SSKJ²
zadostílo -a s (í)
zastar. zadoščenje: pričakovati zadostilo / dati komu zadostilo za storjeno krivico
SSKJ²
zadostítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od zadostiti: zadostitev predpisom / zadostitev obveznosti / zadostitev potrebe
2. knjiž. zadoščenje: zahtevati zadostitev za žalitve
Pravopis
zadostíti -ím dov. zadôsti -íte; zadóstil -íla, -ít/-ìt, zadoščèn -êna; zadoščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ pravici; neobč.: Njemu je težko ~ ustreči; ~ pogojem izpolniti pogoje; neobč. zadostiti koga/kaj ~ in pomiriti otroka zadovoljiti; neobč. zadostiti za kaj ~ ~ krivico oddolžiti se, opravičiti se
SSKJ²
zadoščênje -a s (é)
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja / v zadoščenje mu je, da je njegov predlog sprejet; z zadoščenjem ugotavlja, da je delo dobro opravil
2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zahtevati zadoščenje; materialno, moralno zadoščenje; popolno, pravično zadoščenje / dati komu zadoščenje za kaj; dobiti zadoščenje
3. glagolnik od zadostiti: zadoščenje predpisom, zakonom
4. knjiž. zadovoljitev: zadoščenje potreb / zadoščenje žeje potešitev
● 
zastar. če dolg ni vrnjen, dobi upnik zadoščenje odškodnino, nadomestilo
Pravopis
zadoščênje -a s, pojm. (é) ~ navda, prevzame zmagovalca; imeti ~ pri delu; Pohvala mu je v ~; ~ predpisom; ~ vsem potrebam; dati sosedu ~ za žalitve
Celotno geslo Sinonimni
zadoščênje -a s
kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitvepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. satisfakcija, zastar. zadostilo, knj.izroč. zadostitev, zastar. zadovoljščina
GLEJ ŠE SINONIM: zadovoljitev
Pleteršnik
zadoščénje, n. die Genugthuung, C., nk.
SSKJ²
zadovóljščina -e ž (ọ̑zastar.
1. zadovoljstvo: čutiti zadovoljščino po opravljenem delu
2. zadoščenje: zahtevati zadovoljščino
Število zadetkov: 23