- 1. zadosten: to je že dovoljen razlog za spor; vsega ima v dovoljni meri; njegovo ime je dovoljno jamstvo za uspeh
- 2. zastar. zadovoljen: mož je dovoljen in srečen
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost
♦ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času
- minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj
- 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki
- 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno
- nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen
♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno
- 1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
- a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
- b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; redko opravičiti žalitev odpustiti
- 2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške
- opravíčen -a -o: opravičen izostanek
♦ šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti
// z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev
- píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
♦ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi
- polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti
// kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok
// brez razloga se jeziš
♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi
- 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop
// ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali
// igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu - 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla
// ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke
// z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha
● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden
- skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica
- 1. imeti, navajati zadostne razloge za kaj: upravičevati svojo odločitev
// biti zadosten razlog za kaj: dozdajšnji uspehi upravičujejo upe, da bo načrt dosežen; nič ne upravičuje njegovega strahu - 2. publ. dajati pravico do česa: vaše življenje vas kljub vsemu ne upravičuje do maščevanja
- a) po količini, meri: za telesni razvoj je potrebna zadostna hrana; zbrati zadostna sredstva za obnovo šole; tečaj bo organiziran, če bo zadostno število udeležencev / zadosten premislek / publ. občani so ostali brez zadostnega odgovora zadovoljivega
// zadostna količina, mera - b) po lastnostih, kakovosti: zadosten dokaz, razlog, vzrok; pridobiti si zadostno izobrazbo / knjiž. biti samemu sebi zadosten ne potrebovati drugega
♦ šol. zadostni uspeh uspeh s povprečno oceno zadostno; zadostna ocena najnižja pozitivna ocena
- zadôstno prisl.: zadostno utemeljena trditev
● knjiž. jama je bila zadostno globoka, da se je v njej lahko hodilo dovolj, zadosti; sam.: izdelati z zadostnim zadostnim uspehom; v razredu je petina zadostnih učencev z zadostnim uspehom; dobiti zadostno zadostno oceno
- zadoščujóč -a -e zadosten: ugotavljati kaj z zadoščujočo točnostjo
Slovar novejšega besedja
kdor zadostuje, je zadosten samemu sebi: Igra se konča tako, da se samozadostnež spreobrne in začne upoštevati tudi okolico E (↑)sámozadôsten