Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.-Mik.).
Pleteršnik
gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
Pleteršnik
izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
Pleteršnik
kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
mẹ́niti 2., -im, vb. impf. 1) meinen, glauben, dafürhalten; menili so, da je mrtev, man hielt ihn für todt; kaj meniš? was meinst du? menim da! das möchte ich meinen! menim da, meine ich, = menda: iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, Cv.; nanj menijo, er steht im Argwohn, Cig.; — 2) m. se, sich unterreden, discurieren; m. se s kom o čem; s teboj se ne menim, mit dir spreche ich nicht; — 3) m. se za koga, za kaj, sich um jemanden, etwas kümmern, sich kehren, beachten; kdo se za tebe meni! še menim se ne za to!
Pleteršnik
navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
Pleteršnik
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
Pleteršnik
sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).
Pleteršnik
Pleteršnik
zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.-Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.-C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.-Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
zadòsta prisl. zadosti, dovolj: Ino ako vám je tou nei zadoſzta zglednite ſze TF 1715, 6; zadoſzta, ti ſzi zmenom SM 1747, 74; naj te morem zadoſzta lübiti KŠ 1754, 229; vöra je nej zadoſzta KŠ 1771, 442; Naj li ſzam jaſz zadoſzta veliki KM 1790, 20; Zadoſzta ſzo oni ſzkákali KM 1796, 75; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV; Tu szo Vogrinje zadoszta doubili KOJ 1848, 9; Ka za vrêloszt je Bôg vszem dao? Zadoszta KAJ 1870, 106
Prekmurski
zadovòlno prisl. dovolj, zadosti: Dvakrat me napoji vſzak dén zadovolno BKM 1789, 161; ſzmo ſi doli ſzeli, jeſzti, ino piti zadovolno SIZ 1807, 37
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
zadovoljiti [zadovoljīti zadovoljím] dovršni glagol
narediti kolikor je mogoče dobro in prav, po najboljših močeh
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
bogat prid., F27, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; copiosus, -a, -um, obilni, bogat; dis, ditis, bogat; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; ditiſsimus, ſylnu bogat; dives opus, enu bogatu inu lipú déllu; locuples, -tis, bogat, obiln; locupletare, bogatiga ſturiti; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi
- bogatejši , ditior, bogatiſhi
Vorenc
bogato prisl., F5, affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; ampliter, bogatu, preſtranu; opimè, ſylnu fliſſih, bogatu, popolnoma; opiparè, bogatu, s'dobro perpravo; opiparus, -a, -um, ſylnu bogatu, inu dobru perpravlen
Vorenc
obilno prisl., F21, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; abundantius, tem vezh obilnu; abúndare, obilnu iméti, polhen biti; abundè, obilnu; affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; copiosè, obilnu; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; dare abundè, obilnu dati; exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga obilnu biti; exuperare, premozhi, vézh velati, obilnu biti, ali iméti; largè, obilnu; largifluus, -a, -um, kateri obilnu tezhe, ali na ſhiroku; largiri, obilnu dati, dajati; largiter, cilú obilnu; lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; opulenter, ſylnu obilnu, inu bogatu; profluenter, ſylnu obilnu; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri obilnu, ali doſti vunkai daje; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 47
Dostopnost