Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaglédati -am dov., zaglêj in zaglèj zaglêjte, stil. zaglédi zaglédite (ẹ́ ẹ̑)
z gledanjem zaznati: zagledati kopno; skozi okno je zagledal nenavaden prizor; zagledati koga od daleč; zagledala sta se in si pomahala; pren., ekspr. zagledati resnico
● star. beli dan, luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla
    zaglédati se s predlogom
    1. za določen čas upreti, usmeriti pogled kam: zagledati se predse, v tla; za nekaj trenutkov, začudeno se zagledati v koga / podprl si je glavo in se zagledal sam vase
    2. ekspr. zaljubiti se: zagledal se je v sosedovo hčer; noro se zagledati v koga
    // čustveno pozitivno, trajno se navezati na kaj: že v mladih letih se je zagledal v znanost
    zagledávši zastar.:
    zagledavši znanca, je stopil k njemu
    zaglédan -a -o:
    že dolgo je zagledana vanj; prepozno zagledano vozilo
    ●     ekspr. fant je preveč zagledan vase preveč občuduje samega sebe
Pravopis
zaglédati -am dov. zaglèj/zaglêj zaglêjte, star. zaglédi -te; -an -ana; zaglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prijateljico od daleč; ~ kopno
zaglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj začudeno se zagledati v plakat; poud. ~ ~ ~ sosedovo hčer |zaljubiti se|
Pleteršnik
zaglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) mit den Augen wahrnehmen, erblicken; kaj si zagledal, da zmerom v tisto stran gledaš? — 2) z. se, sich verschauen, sich vergaffen; z. se v kaj; — z. se v koga, sich in jemanden verlieben.
Svetokriški
zagledati -am dov. zagledati: zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna noter sagledam 1. ed. ǀ kadar ga sagleda 3. ed. ſe reſveſsely ǀ Demetrius ſagleda 3. ed. ta peld ǀ s'kusi eno shpralizo sapleda 3. ed. eniga sholnerja ǀ kadar enu ſilnu lepu, inu kunshtnu dellu sagledate 2. mn. ǀ odprejo eno shrinjo v'taisti sagledajo 3. mn. eniga strashniga lintuorna ǀ koin, inu piſſy sagledaio 3. mn. tiga lintvorna ǀ ſagledajo 3. mn. veni kambri malike ǀ Kakor tiga Gospuda sahledajo 3. mn., ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo ǀ Kadar ta dua Turna Mantvanus je bil sagledal del. ed. m ǀ kadar je bil lashko dezhelo saghedal del. ed. m ǀ bosh v' Nebù prishla, inu G. Boga ſagledala del. ed. ž ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam sagledala del. ed. ž ǀ kakor ſo njega sagledali del. mn. m, ſo nehali, umouknili, inu pobegnili
Celotno geslo Kostelski
zagledati ► ˈzaglet zagˈlẹːdan dov.
Celotno geslo Sinonimni
zaglédati se -am se dov.
za določeni čas usmeriti pogled kam
SINONIMI:
knj.izroč. zazreti se
GLEJ ŠE SINONIM: zaljubiti se, zaljubiti se
Prekmurski
zaglèdnoti -glédnem dov. zagledati, opaziti: na tiszto meszto poszlo, de szrno zaglednoti namêno AI 1875, kaz. br. 7; i zaglédne kamen odvaljeni od groba KŠ 1771, 331; Naj tebé, Bôg Zaglédne v-diki ednôk KAJ 1848, 278; Pri 'zitka poglavniki Zaglédnete odicseni BKM 1789, 426; da nebi zagledno edno csaplo KOJ 1848, 4; I ti necsiſzti dühovje, gda bi ga zaglednoli KŠ 1771, 110; ovo ſzam 'se zagledno Vſze té dike bláj'senſztvo SŠ 1796, 116; gda je zagledno te Ángyele KM 1796, 16; O poudvanájszete szta szivi bliszk zaglednola KOJ 1845, 114; zaglednoli ſzo ga od Á'zie valon 'Zidovje vu czérkvi KŠ 1771, 409
zaglèdnovši -a -e ko je zagledal: nyou zaglednovši, taki ſzi jo je zaroucso SIZ 1807, 4; Ár one zaglédnovsi vu Cérkvi, tá be'sita obej SIZ 1807
SSKJ²
zagledováti se -újem se nedov. (á ȗ)
s predlogom večkrat se zagledati: zagledoval se je v njihove obraze; začudeno so se zagledovali vanj
Celotno geslo Kostelski
zaljubiti se ► zaˈl’üːbėt se -ėn se dov.
SSKJ²
zamakníti in zamákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: zamakniti vsak tretji stol v vrsti; precej, stopničasto zamakniti / arhitekt je spalne prostore hiše zamaknil za pol etaže
2. knjiž. popolnoma prevzeti, pritegniti: glasba ga je zamaknila; lepota gor ga je tako zamaknila, da je pozabil na vse
● knjiž. zamakniti naslon sedeža tako, da se ta spremeni v ležišče pomakniti nazaj; publ. zamakniti začetek delovnega časa s sedme ure na osmo prestaviti, premakniti
    zamakníti se in zamákniti se
    1. knjiž. premikajoč se priti za kaj: šele ko se je zamaknil za vogal, mu je odleglo / sonce se je zamaknilo za hrib / obiralec pred njim se je zamaknil med trte skril, umaknil
    2. ekspr. duševno se tako intenzivno usmeriti v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava: včasih se zamakne in ima privide; zamaknila se je in začela govoriti; mistično se zamakniti
    3. ekspr. nepremično, odsotno se zagledati, zastrmeti v kaj: kam si se tako zamaknil; sedel je in se zamaknil predse; zamaknil se je v njene oči
    4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
    a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zamakniti se v poslušanje glasbe / zamaknil se je v knjigo
    b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zamakniti se v sanjarjenje
    zamáknjen -a -o:
    zamaknjen pogled; biti zamaknjen od lepote narave; zamaknjen v svoje misli; vsi zamaknjeni so stali pred kipom; gleda, kot bi bil zamaknjen; med seboj zamaknjena kolesa vozila; zamaknjeno stanje
    ●     knjiž., ekspr. bil je ves zamaknjen vanjo zelo zaljubljen; prisl.: zamaknjeno gledati, poslušati
Celotno geslo Kostelski
zamakniti se ► zaˈmakėnt se -ˈmaːknen se dov.
SSKJ²
zasrepéti -ím dov., zasrêpi in zasrépi (ẹ́ í)
knjiž. srepo pogledati: zasrepeti po ljudeh; zasrepeti v nasprotnika / zasrepeti z očmi
    zasrepéti se 
    srepo se zagledati: zasrepeti se komu v oči; zasrepeti se v tla
SSKJ²
zasršéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: lasje so mu zasršeli na vse strani
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: iz oblakov so zasršeli bliski; pren. iz oči ji je zasršela ljubosumnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: oči so mu zasršele / spravi se s poti, je zasršel
// jezno, nejevoljno se zagledati: ustavil se je in zasršel vanj
Pravopis
zasršéti -ím dov. zasršênje; drugo gl. sršeti (ẹ́ í) Lasje so mu zasršeli; poud. Oči so mu zasršele |izrazile jezo, nejevoljo|; poud. zasršeti v koga/kaj ~ ~ nasprotnika |jezno, nejevoljno se zagledati|
SSKJ²
zastrméti se -ím se dov. (ẹ́ í)
strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj
    zastrméti 
    postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: zastrmeli so, česa vsega je še zmožen
    zastrmèl in zastrmél -éla -o:
    negibni in zastrmeli ljudje
    zastrmèn in zastrmljèn -êna -o:
    zastrmeni obrazi
Celotno geslo Sinonimni
zastrméti se -ím se dov.
nepremično se zagledati
SINONIMI:
ekspr. zabolščati, ekspr. zabuljiti, ekspr. zamakniti se, ekspr. zasesati se, ekspr. zaždeti
GLEJ ŠE SINONIM: zagledati se
Pleteršnik
zavę́rovati se, -ujem se, vb. pf. z. se v kaj, zu etwas Vertrauen fassen, C.; sich in etwas vergaffen, vernarren; zagledati in z. se v koga, LjZv.; — zaverovan biti v kaj, auf etwas halten: preveč je zaverovan v vino, LjZv.; z. se v kako delo, sich in eine Arbeit vertiefen, zaverovan biti v kako delo, in eine Arbeit vertieft sein, Gor.
SSKJ²
zazijáti -ám dov. (á ȃ)
1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala / čevlji so ob strani zazijali podplat se je odtrgal od zgornjega dela
// razmeroma široko se odpreti: porinil je, da so vrata nastežaj zazijala / od presenečenja so ji zazijala usta / razpoke v čolnu so še bolj zazijale so se še povečale
// z odprtjem, razmikom česa nastati: na čelu mu je zazijala velika rana; v steni je zazijala razpoka
2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod planincem je zazijal prepad; pren. v nas je zazijala praznina
3. slabš. široko odpreti usta, kljun: ko je slišal novico, je zazijal; od začudenja je kar zazijal; petelin zazija od vročine
// zazehati: od časa do časa je zazijal
4. slabš. zakričati, zavpiti: zazijati od bolečine
● slabš. iz oči ji je zazijal strah po očeh se je videlo, da jo je strah; ekspr. pred njim je nenadoma zazijalo težko vprašanje se je pojavilo
    zazijáti se slabš.
    nepremično, navadno radovedno se zagledati: zazijal se je v izložbo; zazijati se za kom; kam si se zazijal / zazijal se je v mlado deklico zaljubil
Pravopis
zazijáti -ám dov.; drugo gl. zijati (á ȃ) Zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala; poud. V steni je zazijala razpoka |nastala|; slabš.: ~ od bolečine |zakričati, zavpiti|; ~ od začudenja |široko odpreti usta|
zazijáti se -ám se (á ȃ) slabš. v koga/kaj ~ ~ ~ izložbo |nepremično, radovedno se zagledati|
SSKJ²
zazréti -zrèm dov., zazŕl (ẹ́ ȅ)
knjiž. zagledati: že od daleč je zazrl dekle; kmalu za ovinkom so zazrli kočo / zazreti komu v obraz, oči pogledati / z brezizraznim pogledom se je zazrl predse; zazrl se je skozi okno; zazrla se mu je naravnost v oči / zazreti se v preteklost
    zazŕt -a -o:
    vase zazrt človek; ležala je, nepremično zazrta v strop
Število zadetkov: 44