Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...
Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?
Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:
Ko dodamo že, se spremeni in nastane:
Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
Kakšno pravilo je v veljavi?
Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?
a) Npr., da je stavčni člen podredni:
b) Npr., da je stavčni člen priredni:
Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?
V spodnjem primeru me zanima, ali je osebni zaimek oboji ustrezen, saj je ta dvojinski, omenjenih oseb pa je več? Če pa gledamo na policiste in motorista kot dve skupini, pa je dvojina po mojem mnenju ustrezna. Kaj vi mislite? Ali bi ta zaimek zamenjali z zaimkom vsi?
Tako policisti kot motorist, ki so ga lovili, so ogrožali mimoidoče pešce, saj so oboji v naselju vozili prehitro.
Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:
tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter
trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.
Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).
Kakšna je razlaga za ta pojav?
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Ali je pravilen zapis
ali
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.