zajemálka -e [zajemau̯ka in zajemalka] ž (ȃ)
1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka
// manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka
2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice
♦ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
SSKJ²
zajémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega
glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega
Pleteršnik
Pravopis
zajémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ juho; poud. ~a ga malodušje |postaja malodušen|; Načrt ~a vse podrobnosti; poud. ~ zrak |globoko vdihavati|
Terminološka
Zajem topografskih podatkov
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Terminološka
Zbiranje energije, zbiralnik energije
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?
SSKJ²
žlíca -e ž (í)
1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati jesti; vzeti žlico v roko začeti jesti / desertna žlica / jedilna žlica
2. navadno z rodilnikom količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo: dodati omaki žlico smetane / polna, zravnana, zvrhana žlica moke / dajati zdravilo po žlicah
3. priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev: obuvati tesne čevlje z žlico / obuvalna žlica; žlica za čevlje
● ekspr. žlica mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. šteti komu žlice paziti, da ne bi kdo veliko pojedel; ekspr. nasititi koga s prazno žlico odpraviti koga s praznimi obljubami; ekspr. pri poslih je zajemal s preveliko žlico si je preveč prilaščal; knjiž. roditi se s srebrno žlico v ustih biti od rojstva premožen; ekspr. že dolgo ni imel tople žlice v ustih ni nič toplega jedel; z veliko žlico ekspr. dajati komu z veliko žlico veliko, radodarno dajati; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; ekspr. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; ekspr. zajemati življenje z veliko žlico zelo intenzivno živeti; zidarska žlica orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovraži; star. dajati komu skledo in žlico dajati komu hrano
♦ metal. livarska žlica orodje za oblikovanje form; teh. žlica žlici podoben vbočen del bagra za zajemanje, premeščanje materiala
1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati jesti; vzeti žlico v roko začeti jesti / desertna žlica / jedilna žlica
2. navadno z rodilnikom količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo: dodati omaki žlico smetane / polna, zravnana, zvrhana žlica moke / dajati zdravilo po žlicah
3. priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev: obuvati tesne čevlje z žlico / obuvalna žlica; žlica za čevlje
● ekspr. žlica mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. šteti komu žlice paziti, da ne bi kdo veliko pojedel; ekspr. nasititi koga s prazno žlico odpraviti koga s praznimi obljubami; ekspr. pri poslih je zajemal s preveliko žlico si je preveč prilaščal; knjiž. roditi se s srebrno žlico v ustih biti od rojstva premožen; ekspr. že dolgo ni imel tople žlice v ustih ni nič toplega jedel; z veliko žlico ekspr. dajati komu z veliko žlico veliko, radodarno dajati; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; ekspr. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; ekspr. zajemati življenje z veliko žlico zelo intenzivno živeti; zidarska žlica orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovraži; star. dajati komu skledo in žlico dajati komu hrano
♦ metal. livarska žlica orodje za oblikovanje form; teh. žlica žlici podoben vbočen del bagra za zajemanje, premeščanje materiala
Celotno geslo
Sinonimni
žlíca -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
zidarska žlica
1.
priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi
SINONIMI:
jedilna žlica
2.
priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev
SINONIMI:
obuvalna žlica, žlica za čevlje, žlica za obuvanje
zidarska žlica
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost