Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
servírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo
    ●     ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže
  2. 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk
  3. 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo
    servíran -a -o: okusno servirana hrana
SSKJ
stréžnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik
  2. 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik
  3. 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki
  4. 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki
SSKJ
ubíti ubíjem dov., ubìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarcem, s silo povzročiti smrt
    1. a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom
    2. b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele s tretjim strelom / ubiti prašiča z električnim tokom / ekspr. dobil je udarec, ki bi vola ubil zelo močen udarec
      // s silo svojega gibanja, padca povzročiti smrt koga: v gozdu ga je ubilo drevo / druga krogla ga je ubila
      // s svojo silo, z delovanjem sploh povzročiti smrt: ubila ga je eksplozija, strela / brezoseb. ubilo ga je v rudniku / novica o sinovi smrti je mater skoraj ubila
  2. 2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje: ubiti šipo / star. glavo ti ubijem, če te še enkrat zalotim razbijem
    // v zvezi ubiti jajce na tak način narediti, da se odstrani jajčna lupina: ubil je jajce in ga spekel / ubiti jajce v juho / pog. za zajtrk si je ubil dve jajci pripravil, spekel
  3. 3. ekspr. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč: pregovarjanje ga je čisto ubilo; vročina me hitro ubije
  4. 4. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: ta človek mi je ubil veselje, voljo do dela / teh načel čas ne bo ubil razveljavil
    // povzročiti, da kdo česa ne čuti, se česa ne zaveda več: s pijačo ubiti občutek sramu; ubiti v kom usmiljenje, vest / da bi ubil duševno praznoto, je veliko bral
  5. 5. ekspr. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubiti čakanje, čas z branjem
  6. 6. ekspr. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost: z dodatkom ubiti barvo; ubiti in poživiti / ubiti glas, odmev / ubiti ritem / te besede so ubile do takrat živahno razpravo
  7. 7. v medmetni rabi izraža podkrepitev
    1. a) trditve: naj me bog, strela ubije, če lažem
    2. b) zanikanja: ne morem, ne znam, pa če me ubiješ
      ●       ekspr. če izve oče, me bo ubil zelo pretepel, kaznoval; ekspr. koliko časa ubije za prazne stvari porabi; ta človek še muhe ne bi ubil je zelo miren, miroljuben; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; žarg., igr. imeti karte za vola ubiti zelo dobre karte
    ubíti se 
    1. 1. zaradi padca, udarca ob kaj umreti: padel je s strehe in se ubil; ubiti se z avtomobilom / ekspr. pazi, da se na strmih stopnicah ne ubiješ da ne padeš
    2. 2. namerno povzročiti svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo: obupal je in se ubil / ubiti se s pištolo / ubiti se s strupom
    3. 3. ekspr. izgubiti svojo moč, intenzivnost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile: valovi so se ubili ob obali / njihova vojaška moč se je ubila
      ●       ekspr. delo moraš končati, pa če se ubiješ ne glede na težavnost, napor; zastar. ubiti si nos razbiti si
    ubívši star.: ubivši stražarja, so imeli pot prosto
    ubít -a -o: ubit človek; ubit pogled, smeh; našli so ga ubitega; ubite barve; ubita šipa; ubit v vojni; duševno ubit; spati kot ubit zelo trdno
    ♦     agr. ubito vino vino, ki ne učinkuje sveže; prisl.: ubito odgovoriti, pogledati; ubito rumena barva; sam.: pokopati ubite
SSKJ
zájtrk -a m (ā) obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom
SSKJ
zajtrkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami
SSKJ
zajtrkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza
SSKJ
zajtrkoválnica -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk
SSKJ
zajtrkováti -újem nedov. (á ȗ) jesti zajtrk: zajtrkoval je, ko je pozvonilo / preh. najraje zajtrkuje mlečne jedi jé za zajtrk
SSKJ
zajutrek gl. zajtrk 
SSKJ
zaužíti -žíjem dov. (í ȋ) 
  1. 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: zaužiti zajtrk; ves dan ni nič toplega zaužil / zaužiti tablete, zdravilo / razočaran je zaužil strup
  2. 2. star. biti deležen česa; užiti: zaužil je veliko gorja / takrat sem zaužil dosti mraza občutil
    zaužít -a -o: količina zaužitega alkohola

Slovar novejšega besedja

SNB
čokolíno -a m (ȋ)
1. živilski izdelek iz žitnih kosmičev, čokolade v prahu in dodatkov, navadno kot otroška hrana: preliti čokolino z mlekom; Poleg vsega drugega na mesec popijejo okoli 50 litrov mleka in pojedo okoli štiri kilograme čokolina
2. jed iz tega izdelka: zajtrkovati čokolino; Pogreje si mleko, pripravi čokolino in poje zajtrk E po imenu izdelka Čokolino® (od 1970) hrvaške tovarne Podravka
SNB
embeájevec -vca m, člov. (ȃ)
kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; MBA (3), MBA-jevec: zaposlovati embeajevce; upad števila embeajevcev po 11. septembru; Izboljšave v podpornih dejavnostih in skrbi za študente se izražajo tudi v tem, da gre dekan z embeajevci enkrat na teden na zajtrk E ↑MBA
SNB
gríckati -am nedov. (ȋ)
1. ekspr. narahlo gristi; grizljatiSSKJ: Mladi belgijski ovčarji, tako kot večina ovčarjev, radi grickajo, ščipajo, zlasti roke in noge premikajočih se ljudi
2. jesti prigrizke, zlasti nezdrave, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickati kokice; Tako najstniki kot odrasli se premalo gibamo, izpuščamo zajtrk in druge obroke, grickamo zvečer pred televizorjem in se lotevamo čudežnih diet E ← hrv., srb. grȉckati iz (↑)grísti
SNB
kontinentálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    kontinentálni zájtrk -ega -a m (ȃ, ā)
    lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja: Britanski hoteli gostom ne ponujajo več samo tradicionalnega angleškega in kontinentalnega zajtrka, ampak razne specialitete z vsega sveta
SNB
pomáka -e ž (ȃ)
gostejša, navadno hladna omaka, v katero se pomakajo jedi: Različni namazi, pomake in omake, zvitki in drugi slastni zalogaji odlično teknejo na družinskem izletu ali za nedeljski pozni zajtrk s prijatelji E (↑)pomákati
SNB
slow food1 -- -a cit. [slôu̯ fúd-] m (ȏ, ȗ)
način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo: Od kuhinj mu najbolj diši italijanska, delno mu je všeč tudi francoska, čeprav v slow foodu ne uživa najbolj E ← agl. slow food iz slow 'počasen' in food 'hrana' kot opozicija do ↑fast food
    slow food2 -- -- v prid. rabi
    slow food večerja; Ko sem na dopustu, si z največjim veseljem vzamem dve uri časa in pripravim pravi slow food zajtrk
Glasuj SNB
smoothie -ja cit. [smúti] in smúti -ja m (ȗ)
napitek iz zmiksanega sadja: Smoothie naj bo v zimskih dneh redno na našem jedilniku | Za zajtrk si privoščimo domač smuti iz svežega sadja E ← agl. smoothie iz smooth 'gladek'
Število zadetkov: 37