Fran

slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti

ženska, ki se ukvarja s pisanjem novel

1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2. odzvati se na klic, poziv

3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost

3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem

4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti

1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca

2. izraža, da je govorec vznemirjen

3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti

4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti

1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1.1. samec te živali

2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

1. glede na pesništvo

2. takó kot pri pesništvu ali da spominja na pesništvo

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba vedrega, šaljivega značaja v hitrem tempu ali tak stavek večstavčne skladbe

1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
1.1. ta žival kot hrana, jed

1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti

4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati

1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SINONIMI: ljubkovalno tetka

2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša; SINONIMI: ekspresivno tetka

1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem

2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti

3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega

4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost

1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem

2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti

3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje

4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa

ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje

1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris

2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae

1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
1.1. samec te živali
1.2. meso te živali kot hrana, jed

2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
2.1. meso te živali kot hrana, jed

3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
5.1. kdor je rojen v tem znamenju

6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti

2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti

3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju