Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
izvršȋtəv, -tve, f. die Ausführung, die Execution, C., Levst. (Pril.), nk.; i. sklepa, nk.; i. zakona, die Vollziehung des Gesetzes, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
Pleteršnik
Pleteršnik
postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.
Pleteršnik
prekȓšək, -ška, m. die Übertretung: p. zakona, Levst. (Nauk); lovni p., der Jagdfrevel, Jan. (H.); der Fehler: paziti se večjih prekrškov v blagoglasju, Zv.
Pleteršnik
prelòm, -lǫ́ma, m. 1) das Durchbrechen, der Durchbruch, Cig., Jan., M.; — 2) die Entzweibrechung, der Bruch, Cig., Jan., Cig. (T.); p. sv. hostije, Burg.; — 3) die Übertretung, die Verletzung, Cig., Jan., M.; Cig.; p. prisege, Cig.; p. zakona, DZ.; — 4) die Felsenkluft, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
sklenȋtəv, -tve, f. 1) die Verbindung, die Vereinigung: s. z Bogom, Burg.; — 2) der Abschluss: s. zakona, die Eheschließung, Cig., Jan.; s. miru, der Friedensabschluss, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
zákon, -kǫ́na, m. 1) das Gesetz, Alas., Jan., Cig. (T.), nk.; zákon o osebni svobodi, die Habeas-Corpus-Acte, Cig. (T.); deželske postave, zakoni, Krelj; temeljni z., das Grundgesetz, Nov.; = osnovni z., Cig. (T.); — sveto pismo starega in novega zakona, die heilige Schrift des alten und neuen Bundes; — das Gesetz (phys., phil.): z. padanja, das Fallgesetz, z. mišljenja, das Denkgesetz, Cig. (T.); — 2) die Ehe, der Ehestand; sv. z., der heilige Ehestand; v z. stopiti, in den Ehestand treten; posvetni z., die Civilehe, Nov.; otroci prvega zakona; — moj zakon, mein Ehetheil, Blc.-C.; — hišni z., die Ehe, ogr.-C.; — 3) der Brauch, die Gewohnheit, ogr.-C.; z. imeti, die Gewohnheit haben, ogr.-C.; — die Art und Weise, ogr.-C.; — zákon, zákona, ogr.-Valj. (Rad), Št.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
Prekmurski
eksemplár -a m primerek, izvod: Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; kak naſi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b
Prekmurski
gr̀čki -a -o prid. grški: [vere] krſztsánſzke naj poglavitejse ſzo ſtiri: Grcska, ali Sztarovörczov KŠ 1754, 85; bila je pa ta 'zena Grcska po národi Sirofenicsánka KŠ 1771, 124; 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzo ſz. piſzmo Sztároga i Nouvoga Zákona z'Zidovſzkoga i Grcskoga obrnoli KŠ 1771, A2b; zdaj oprvics zGrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Lukács zkákse rejcsi, Grcske? ali Deacske? zhája KŠ 1771, 159; vu 'Zidovſzkom i Grcskom jeziki bodoucsoj KŠ 1771, A7b; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega z-Grcskimi i Rimſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
Prekmurski
kà kóga ozir. zaim.
1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68
2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75
1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68
2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75
Prekmurski
kàj kóga nedol. zaim. kaj: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſteroje vreidno navcsiti TF 1715, 45; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá SM 1747, 75; ali piéte, ali kaj delate KŠ 1754, 81; Trüdim ſze za koj pozno KŠ 1754, 268; gde zſztároga zákona kaj naprej prináſa KŠ 1771 2 (B1b); nemajo kaj jeſzti KŠ 1771, 52; niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; nego ſcsé kaj prebránoga meti BKM 1789, 7b; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; dekoli v orszácskom ravnanyi mogôcsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9
Prekmurski
knìga -e ž knjiga: Liber Kniga KMS 1780, A8; Kniga molitvena KM 1783, nasl. str.; Kniga Konyv KM 1790, 9; ani edne knige ne naides TF 1715, 48; haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Po tom ſze knige preſtéjo KŠ 1754, 271; I dáne ſzo nyemi knige Eſaiás proroka KŠ 1771, 176; Peszmene Knige BRM 1823, I; Knige 'Zoltárszke TA 1848, 1; Knige KAJ 1870, 6; Perve knige-čtenyá BJ 1886, 1; leprai drügi nábosni knig velika je ſzükesina TF 1715, 8; Gregor D. IX. Knig 9. liſzti pise KŠ 1754, 12; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Drzánye ti knig BRM 1823, V; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6; ſzem Mojzesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5; zgledniteſze vProfetinſzke knige KŠ 1754, 6; gda bos ſteo Té knige KŠ 1754, 272; i knige i vſze lüſztvo je poskroupo KŠ 1771, 686; nej ſzo knige meli peſzmene BKM 1789, 5; tudi peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; I za knige bole KAJ 1870, 6; Vdrügi knigai Moyſeſſovi etak právi TF 1715, 17; vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; právi Goſzpoud v drügi knigai Moyſeſsovi etak SM 1747, 46; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; Vti prvi knigaj BKM 1789; V-eti Knigaj BRM 1823, II; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6; Csi ſzem ti zetimi knigami volo najso BKM 1789, 8b; pren. ſteri iména ſzo vu knigaj 'zitka KŠ 1771, 598
Prekmurski
làda -e ž skrinja: Láda; skrinja, lada KOJ 1833, 164; Ciſta Lada KMS 1780, A8b; Steri je meo zláto kadilniczo i lado zákona KŠ 1771, 685; naj vrejdno glédam nej ſztároga Teſtamentoma Lado, nego pod Krüsnim i Vinszkim KM 1783, 105; táble i rovatke v-ménse lade szkláda KAJ 1870, 81
Prekmurski
nagíbanje -a s
1. nagnjenost: Ovo je neporedno ſzrczá prouti vouli nagibanye KŠ 1754, 60
2. čustvo: Düjh dühovno nagibanye vu cslovecsi ſzrcáj nadigáva KŠ 1754, 91; z-sterov sze szrczá nagibanya oglászijo KOJ 1833, 113; sze káksa drüga szrczá nagibanya oglászijo AIN 1876, 68; i ova nagibanya naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
3. spodbuda: Nagibanye na Vcenyé Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, VII
4. navdih: Sztároga Zákona knige, ali, da ſzo nej od nagyibanya Dühá ſzvétoga piſzane KŠ 1754, 3
1. nagnjenost: Ovo je neporedno ſzrczá prouti vouli nagibanye KŠ 1754, 60
2. čustvo: Düjh dühovno nagibanye vu cslovecsi ſzrcáj nadigáva KŠ 1754, 91; z-sterov sze szrczá nagibanya oglászijo KOJ 1833, 113; sze káksa drüga szrczá nagibanya oglászijo AIN 1876, 68; i ova nagibanya naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
3. spodbuda: Nagibanye na Vcenyé Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, VII
4. navdih: Sztároga Zákona knige, ali, da ſzo nej od nagyibanya Dühá ſzvétoga piſzane KŠ 1754, 3
Prekmurski
nèodkrìti -a -o prid. neodkrit, zakrit: Ár notri do denásnyega dnéva pokrivalo nad ſtejnyem ſztároga Zákona neodkrito oſztanyüje KŠ 1771, 534
Prekmurski
nèrazlòčeni -a -o prid. neločljiv: Tak i ſz. hiſtvo, ſtero je nerazlocſena vjedinoſzt ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; Preszvêta, i nerazlocsena Jedinoszt KM 1783, 7; Hi'snoga Zákona ſzveſztvo je nerazlocseno vküp ſzklenyeno Tiváriſtvo KMK 1780, 85; Blagoſzlovleno bojdi nerazlocseno Trojſztvo KMK 1780, 101; Záto nej drügo to ſzvéto histvo, Nego nerazlocsno vezalo BKM 1789, 266; Szvéto hiſtvo je nerazlocseno vezalo SIZ 1807, 23; ki ſzi Vu ednom nerazlocſenom Bo'zanſztvi BKM 1789, 305; Ka ſze je Bo'za natúra znerazlocsenim tálom ſcslovecsánſzkov tak vjedinoula KŠ 1754, 101
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost