Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
asfált -a m (ȃ)
zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
Celotno geslo eSSKJ
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
Celotno geslo eSSKJ
betón betóna samostalnik moškega spola [betón]
    1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
      1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
      1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
Pravopis
bitúmen -mna m, snov. (ú) zaliti cestišče z ~om; naravni ~ zemeljska smola
SSKJ²
cín1 -a m (ȋ ī)
kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
SSKJ²
fižólovka -e ž (ọ̑)
1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka
2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka
3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
Botanika
helofít -a m
Celotno geslo Etimološki
jȗg -a m,
Celotno geslo eSSKJ
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
SSKJ²
kosíter -tra m (í)
kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom; kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol
Celotno geslo Sinonimni
kosíter -tra m
kem. bela, lahko taljiva kovinapojmovnik
SINONIMI:
kem. cin1
Celotno geslo eSSKJ
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]
    1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna
      1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
    2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...
Celotno geslo Etimološki
líti lȋjem nedov.
SSKJ²
lót1 -a m (ọ̑)
teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot
Pravopis
lót1 -a m, snov. (ọ̑) |zlitina|: zaliti razpoko z ~om
SSKJ²
nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú)
ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom
SSKJ²
peteršìlj tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ)
začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja
♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak
Celotno geslo Etimološki
plọ̑mba -e ž
Prekmurski
polejáti tudi polijáti -jém dov.
1. politi, zaliti, zmočiti: i z-vrêlov vodov namali polejáti AIP 1876, br. 1, 8; Polejé szüho zemlô KAJ 1870, 19; Potom je z-vodôv polejéjo KAJ 1870, 81; z-oliom ga je od zgora poleijao KM 1796, 21; Toga krſzti prineſſenoga naj polijé z-naturálſzkov vodou KMK 1780, 59; pren. ino polei mojo düſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 48
2. obliti: Vszigdár szkuzé polijéjo lice KOJ 1845, 19; i ove okolisztojécse lüdih szo szkuzé polejjale KOJ 1845, 81; ſzkuzami polej ocsi moje KM 1783, 115
polejáni -a -o
1. poplavljen: i 'ze malo falilo, ka je nê cêli Budapest polejan AIP 1876, br. 3, 7
2. oblit: Jezuſſa ocsi 'suhkimi ſzkuzami polejáne KM 1783, 64
Celotno geslo eSSKJ
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]
    1. potresti z moko ali povaljati v moki
    2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka
Število zadetkov: 53