Zadetki iskanja
kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
♦ pravn. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice
// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo
// ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža; nisem mislil, da si tak figamož
1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm
2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi
● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko
ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
pog. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?
s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris
// ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo
- naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o:
naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica slovenskih študentov v svobodni slovenski državi do šolanja v lastnem jeziku
- nèizpodbítno prisl.:
neizpodbitno dokazati
ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači
// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek
2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva
// knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme
3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba
ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo
● pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen
// star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
na katerega se ne da zanesti: nezanesljiv človek; označili so ga kot politično nezanesljivo osebo / njegov spomin je nezanesljiv / ekspr. čez potok so šli po precej nezanesljivi brvi premalo trdni; nezanesljiva ura / njegov položaj je nezanesljiv negotov
vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad
// bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec
nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde
preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico
1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke / fotografski spomin sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani
2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu / zgodovinski spomin ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti
4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni; globoki, sveži vtisi; školjkast vtis
2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine, ostane, zbledi; dobiti napačen vtis; urediti svoje vtise; zanesti se na prvi vtis; nov, knjiž. bežen vtis; vtisi s potovanja / biti pod vtisom povedanega vplivom / barvni, vidni, zvočni vtis / čutni vtis; duševni vtis
// s prilastkom podoba, videz, kot se kaže zlasti pri kratkotrajnem zaznavanju: tkanina daje vtis pletenine; delati vtis zapuščenosti, zmedenosti; napraviti na koga vtis izobraženega človeka / vzdolžni šivi naredijo vtis vitkosti
3. mnenje, mišljenje o čem, ki nastane zlasti na osnovi zunanjih znakov česa: naš vtis je, da bo organizacija razpadla; imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi / lahko bi nastal vtis, da bodo s predpisom vsi problemi rešeni; od kod vam vtis, da vas želimo ogoljufati
4. vtisnjenje: vtis kovanca, prstana v vosek / vtis dogodka v spomin
● narediti vtis na koga vzbuditi pri njem čustveni odziv, zanimanje; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. to je naredil samo zaradi vtisa da bi kdo imel o njem mnenje, kakršno on hoče, želi
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; šport. ocena za umetniški vtis pri umetnostnem drsanju, kotalkanju ocena za umetnostno vrednost izvedenih likov
1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti
♦ pravn. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
// medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja
2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »