Zadetki iskanja
Pleteršnik
zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í)
1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna
1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna
- zanesljívo prisl.:
počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
● ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve
SSKJ²
zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é)
1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo
// z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti
2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo
// z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride
// brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla
3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo
4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci
5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti
6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca
● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja
1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo
// z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti
2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo
// z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride
// brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla
3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo
4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci
5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti
6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca
● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja
- zanêsti se v zvezi z na
biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga
// pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli / ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš
- zanesèn tudi zanešèn -êna -o
1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora
2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih
Pravopis
zanêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj Navdušenje ga večkrat ~e; ~ omaro v levo; brezos. Čoln je zaneslo na odprto morje; Govornika je zaneslo
zanêsti se -nêsem se (é) na koga/kaj Nanj se lahko ~eš; ~ ~ ~ poštenost sodelavcev
zanêsti se -nêsem se (é) na koga/kaj Nanj se lahko ~eš; ~ ~ ~ poštenost sodelavcev
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
Pleteršnik
zanésti, -nésem, vb. pf. 1) an einen ungehörigen Ort tragen, vetragen, verschleppen; kavke rade denar zaneso, Cig.; otroka z., ein Kind aussetzen, Cig.; — verschlagen: ladjo kam z., Cig., Jan.; — bolezen z. kam, eine Krankheit irgendwohin verschleppen; z. se, verschleppt werden, Cig.; — hinreißen, Cig. (T.); jeza me je zanesla, Cig.; — 2) hintragen: z. kaj kam; zanesi pisma na pošto! — 3) z. komu, jemandem verzeihen, ihn verschonen; zanesite eden druzemu v ljubezni! Dalm.; z. komu kaj, jemandem etwas nachsehen, Slom.-C.; — 4) z. se, sich verlassen; z. se na koga, na kaj; z. se v kaj: Zanesti se v naglost ne moreva svojo, Levst. (Zb. sp.); — z. se česa, auf etwas rechnen, etwas erwarten, Dalm.; druščina, kolikršne se nista zanesla, Ravn.
Prekmurski
zanèsti -nesém dov. odnesti: Duso V-nárocsa Abraháma zaneſzou SŠ 1796, 72
zanèsti se -nesém se
1. odnesti se: Od peklénſzkoga pozoja ſze je zaneſzo, Na viſzoki brejg BKM 1789, 72
2. zanesti se, zaupati: vu vſzej nevoláj ſze na nyega zaneſzti KŠ 1754, 15; Nedaj sze mi vnêmar na nyé zaneszti KAJ 1848, 153
zanèsti se -nesém se
1. odnesti se: Od peklénſzkoga pozoja ſze je zaneſzo, Na viſzoki brejg BKM 1789, 72
2. zanesti se, zaupati: vu vſzej nevoláj ſze na nyega zaneſzti KŠ 1754, 15; Nedaj sze mi vnêmar na nyé zaneszti KAJ 1848, 153
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
zanesti1 dov., F3, degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá ẛaneſti; ferre, neſti, ṡaneſti, noſſiti; sufferre, preneſti, volnú tarpéti, ṡaneſti, podneſti
Svetokriški
zanesti -nesem dov. 1. zanesti: zholn saneſſe 3. ed. v' lashko deſhelo ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe 3. ed. de pot sgubè 2. prizanesti: Obedn zhlovek bi ne premogil tulikajn saneſti nedol. ſvojmu Saurashniku ǀ Takorshni ſte vy Nem. Nem., katiri raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete 2. mn., ter tu hudu s' dobrem povernete ǀ raishi samauzhè, saneſſò 3. mn., inu s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne ǀ Gospud saneſſi vel. 2. ed. tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu biti ǀ neieſiteſe, neſerditeſe etc. Ampak saneſite vel. 2. mn. poterpeshlivu ǀ ty hudobni ſo menili de ta hishni ozha bo tudi sdaj ym saneſil del. ed. m
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Sinonimni
Vorenc
zanesti se dov., F3, confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti; fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti
Celotno geslo
Vezljivostni G
zanêsti se na -nêsem se na dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmeriti se na koga/kaj
Na svoje ljudi se zanese.
Na svoje ljudi se zanese.
Prekmurski
zaniháti -ám dov. prepustiti: Na goszpodna zaniháj vsze KAJ 1848, 176
zaniháti se tudi zaneháti se -ám se prepustiti se, zanesti se: niti ſze na drugoga voro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; na nyega sze zanehám TA 1848, 28; li te zaniháj ſze ti BKM 1789, 289
zaniháti se tudi zaneháti se -ám se prepustiti se, zanesti se: niti ſze na drugoga voro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; na nyega sze zanehám TA 1848, 28; li te zaniháj ſze ti BKM 1789, 289
SSKJ²
zanòs -ôsa m (ȍ ó)
1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom
● knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo
2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov
1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom
● knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo
2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov
Vorenc
zanucati dov., F2, abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati, ẛanuzati; degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá ẛaneſti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 65
Dostopnost