- manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]
Svetokriški
Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.
SSKJ²
dáleč prisl. (á)
1. izraža veliko razdaljo; ant. blizu1:
a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč / od daleč gledati, pozdravljati / po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom
b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil
// izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz
2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj
3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka
● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj2, dalje, dlje
1. izraža veliko razdaljo; ant. blizu1:
a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč / od daleč gledati, pozdravljati / po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom
b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil
// izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz
2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj
3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka
● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj2, dalje, dlje
Celotno geslo
Frazemi
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
SSKJ²
konkluzíja in konklúzija -e ž (ȋ; ú)
knjiž. sklep, zaključek: zanikal je njegovo konkluzijo / delati konkluzije / ustvaril si je napačno konkluzijo sodbo, mnenje
knjiž. sklep, zaključek: zanikal je njegovo konkluzijo / delati konkluzije / ustvaril si je napačno konkluzijo sodbo, mnenje
SSKJ²
potôlči -tôlčem [potou̯či] dov., potôlci potôlcite in potolcíte; potôlkel potôlkla (ó)
1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu
2. s tolčenjem, udarjanjem narediti
a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci
b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo
// drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili
4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca
// preseči2: po pridnosti vse potolče / potolči rekord
● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel
1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu
2. s tolčenjem, udarjanjem narediti
a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci
b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo
// drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili
4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca
// preseči2: po pridnosti vse potolče / potolči rekord
● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel
- potôlči se
pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno
- potôlčen -a -o:
bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske
● ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit
Celotno geslo
eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
- navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
SSKJ²
zaníkati -am dov. (ȋ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala
// nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu
a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal
b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal
2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven
3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga
4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil
// izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj
5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto
6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
● ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
♦ jezikosl. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala
// nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu
a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal
b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal
2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven
3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga
4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil
// izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj
5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto
6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
● ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
♦ jezikosl. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki
- zanikajóč -a -e
1. deležnik od zanikati: odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe; pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost
2. knjiž. negativen, odklonilen: zanikajoč odgovor
- zaníkan -a -o:
zanikana izjava, trditev / zanikani povedek
Celotno geslo
Sinonimni
zaníkati -am dov.
1.
kaj z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo
SINONIMI:
2.
kaj dov. in nedov. izraziti, izražati mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja
SINONIMI:
negirati, tajiti, zanikavati, zanikovati, zatajiti, publ. odmisliti, publ. oporekati, zastar. osporavati, knj.izroč. ovračati, ekspr. zatajevati
3.
kaj dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen
SINONIMI:
Celotno geslo
Vezljivostni G
zaníkati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti se
Obtoženec je zanikal.
Obtoženec je zanikal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so govorice o kraji.
Zanikali so govorice o kraji.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so povedek.
Zanikali so povedek.
Celotno geslo
eSSKJ
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
- 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
- 1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
- 1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
Celotno geslo
Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Število zadetkov: 12
Dostopnost