Predlog
adamitska adamitsko pridevnikIZGOVOR: [adamítski]
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Terminološka
Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Sprotni
Jezikovna
Besede na »f«
Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?
Celotno geslo
Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á)
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal
- dovprášati se tudi dovprašáti se
z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti
Celotno geslo
eSSKJ
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
- 1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
- 1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
- 3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
Celotno geslo
eSSKJ
èh in êh medmet
- 1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
- 1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
- 2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
- 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
SSKJ²
gándža tudi ganja -e [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: zanimalo ga je, kako gandža raste
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: zanimalo ga je, kako gandža raste
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk
Celotno geslo
ePravopis
gospodična
Predlog
gospodične samostalnik ženskega spolanekdaj naziv za (mlado) neporočeno žensko
IZGOVOR: [gospodíčna], rodilnik [gospodíčne]
BESEDOTVORJE: gospodičnin
PRIMERJAJ: gdč.
Celotno geslo
eSSKJ
héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər] FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter
SSKJ²
izbezáti -ám tudi zbezáti -ám [izbəzati; zbəzati] dov. (á ȃ)
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
Pravopis
izbezáti -ám [bə] dov.; drugo gl. bezati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ kostanj iz žerjavice; ~ radirko izpod klopi; ~ žogico izza omare; poud. Patrulja ju je izbezala |odkrila z vztrajnim iskanjem, poizvedovanjem|; poud. izbezati kaj iz koga Vse je izbezal iz njega, kar ga je zanimalo |izvedel z vztrajnim poizvedovanjem|
Jezikovna
Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletja
Na neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.
Celotno geslo
eSSKJ
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- 1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
- 2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
- 3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
- 4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
- 5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
- 6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 73
Dostopnost