Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Amerikanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Amerikanca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
manj formalno slovenski izseljenec v Ameriki
nekdaj Američan
IZGOVOR: [amerikánəc], rodilnik [amerikánca]
BESEDOTVORJE: Amerikančev
PRIMERJAJ: amerikanec
SSKJ²
cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost
Celotno geslo Frazemi
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj
Celotno geslo eSSKJ
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist
SSKJ²
depandánsa -e ž (ȃ)
stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene
// podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
SSKJ²
džêk -a m (ȇ)
pog., ekspr. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: on je pravi džek; glavni džek v mestu
SSKJ²
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. prednja stran glave; obraz: faca hote ali nehote priča o našem značaju; čudna faca / kisla faca
2. navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človek: na fotografijah je polno znanih fac
3. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; manj ko se je trudil, da bi ugajal, večja faca je bil v njihovih očeh
Celotno geslo eSSKJ
fílmarka fílmarke samostalnik ženskega spola [fílmarka]
    manj formalno ženska, ki se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑filmar
SSKJ²
frájer -ja m (á) ekspr.
1. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer
// kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: delal sem se frajerja
// kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: glavni frajer; velik frajer; sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer
2. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
SSKJ²
frájerka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: glavna frajerka; največja frajerka na šoli
Celotno geslo ePravopis
Gorenjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjeva Gorenjevo pridevnik
nanašajoč se na podjetje Gorenje
nanašajoč se na športni klub Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯], ženski spol [gorênjeva], srednji spol [gorênjevo] in [gorénjeu̯], ženski spol [gorénjeva], srednji spol [gorénjevo]
Celotno geslo Sprotni
hênganje, hanganje samostalnik srednjega spola
    slengovsko druženje 
ETIMOLOGIJA: ↑hengati
Celotno geslo eSSKJ
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška
Pravopis
interesánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ moški zanimiv; poud. ~a misel |duhovita, nenavadna|; publ. interesanten za koga/kaj Ponudba zame ni ~a primerna, sprejemljiva
interesántno -ega s, pojm. (ȃ) izvedeti kaj ~ega zanimivega
interesántnost -i ž, pojm. (ȃ) zanimivost: ~ lika; števn. želeti si ~i zanimivih dogodkov
Jezikovna
Iskani nedovršnik za glagol »prelesti«

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Jezikovna
Kdo je »swinger« in kdo »svinger«?

Zanima me, kako bi z eno besedo poimenovali plesalca ali plesalko swinga. Ali imamo v slovenskem jeziku kak ustaljen izraz? Se lahko uporablja swinger/swingerka, čeprav ima nek drug pomen (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, str. 348, 349)? oz. katero poimenovanje bi bilo najbolj ustrezno, da ne bi vzbudilo drugih konotacij?

Celotno geslo eSSKJ
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
SSKJ²
kozêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na kozerje ali kozerijo: opisuje s kozersko gostobesednostjo; kozerska ironija
    kozêrsko prisl.:
    kozersko neprisiljeno podajanje zanimivih podrobnosti
Celotno geslo Frazemi
kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda, bléd kot kréda, dajáti na krédo, dáti na krédo, dobíti na krédo, kupíti na krédo, kupovánje na krédo, kupováti na krédo, na krédo, nakúp na krédo, píti na krédo, pítje na krédo, na kredo, prodája na krédo, prodáti na krédo, zapisáti kàj s krédo v dímnik, živéti na krédo, življênje na krédo
Geografija
méstni turízem -ega -zma m
Število zadetkov: 54