ekstáza -e ž (ȃ)
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi
// ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|
SSKJ²
emfáza -e ž (ȃ)
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo
♦ jezikosl. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo
♦ jezikosl. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
Celotno geslo
Etimološki
entuziāzem -zma m
SSKJ²
gradíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na graditelje: graditeljski zanos delovnih brigad / njegova umetniška izpoved je graditeljsko dejanje ustvarjalno
nanašajoč se na graditelje: graditeljski zanos delovnih brigad / njegova umetniška izpoved je graditeljsko dejanje ustvarjalno
SSKJ²
hímničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos
nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos
Celotno geslo
eSSKJ
karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik [karizmátičən]
- 1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
- 1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
- 2. v obliki karizmatični ki je v zvezi s karizmo 2.
Celotno geslo
Frazemi
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Celotno geslo
Etimološki
nésti nésem nedov.
Celotno geslo
Sinonimni
pijàn -ána -o povdk.
1.
izraža, da kdo zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne misli, ne ravna normalno, razsodno
SINONIMI:
nasekan, opit, knj.izroč. alkoholiziran, pog. nabasan, slabš. nadelan, pog. nakajen, ekspr. nakresan, pog. nalit, ekspr. natrkan, pog. nažgan, evfem. netrezen, knj.izroč. opletav, knj.izroč. opojen2, neknj. pog. pod gasom, ekspr. pod paro, zastar. poln vina, sleng. potrjen, sleng. pribit, ekspr. trd2, knj.izroč. upijanjen, knj.izroč. zalkoholiziran
2.
od česa ekspr. izraža, da osebek zaradi tega, kar mu povzroča čustveni zanos, ne more ravnati stvarno, neprizadeto
SINONIMI:
ekspr. opit
SSKJ²
poétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž.
1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim
♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina
2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je
// ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina
1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim
♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina
2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je
// ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina
- poétično prisl.:
poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega
SSKJ²
rapsód -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda
2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda
2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti
SSKJ²
rapsodíja -e ž (ȋ)
1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije
2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov
3. glasb. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir
1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije
2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov
3. glasb. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir
Celotno geslo
Etimološki
rapsodȋja -e ž
SSKJ²
romántičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos
2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava
// ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje
// ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti
3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota
// privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti
● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami
♦ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje
1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos
2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava
// ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje
// ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti
3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota
// privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti
● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami
♦ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje
- romántično prisl.:
romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega
Pravopis
SSKJ²
SSKJ²
sordína -e ž (ȋ)
glasb. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti
glasb. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti
SSKJ²
tráns -a m (ȃ)
1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans
2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans
2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost