Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
nètrájnik -a m (ȅȃ) jezikosl. |zapornik ali zlitnik|
Pravopis
okluzív -a m (ȋ) jezikosl. zapornik
Celotno geslo Sinonimni
pobégli2 -a -o prid.
ki je z bežanjem zapustil kraj (trenutnega) bivanja
SINONIMI:
star. ubegli, star. ubežni
Pravo
prepôved dostópa na posámezne kráje -i -- -- -- -- ž
Celotno geslo Etimološki
-prẹ́ti -prȅm samo v sestavi
Pravopis
pridíh -a m, pojm. (ȋ) svež zrak s smrekovim ~om; poud. pripoved s ~om žalosti |z majhno stopnjo|; jezikosl. nezveneči zapornik s ~om
SSKJ²
rebràt -áta -o prid. (ȁ ā)
rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh
SSKJ²
restánt in restànt -ánta m (ā á; ȁ á)
nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta
Pravopis
restánt -a in restànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) neknj. ljud. zapornik, kaznjenec, jetnik
restántka -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud. zapornica, kaznjenka, jetnica
Celotno geslo Kostelski
reštant ► rešˈtaːnt -a m
SSKJ²
robijáš -a m (á)
1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov
2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora
Pravopis
robijáš -a m z -em člov. (á) predvojni ~i; neobč. zapornik, kaznjenec
robijášinja -e ž, člov. (á)
robijášev -a -o (á)
SSKJ²
sòzapórnik -a m (ȍ-ọ̑)
zapornik v razmerju do drugega zapornika, ki prestaja kazen v istem zaporu: med pretepom je sozapornika zabodel; imeti tovariški odnos do sozapornikov
Celotno geslo Sinonimni
sòzapórnik -a m
zapornik v razmerju do drugega zapornikapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. sojetnik, knj.izroč. sokaznjenec
SSKJ²
t -- in -ja [tə̀ tə̀ja in té têja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T; od t do ž; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t
    t -- kot imenovalni prilastek
    enaindvajseti po vrsti: točka t
    ♦     metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
    t- prvi del zloženk
    nanašajoč se na t, obliko črke t: T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa
    ♦     metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
SSKJ²
ústničen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ustnico: ustnična rdečina
♦ glasb. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico; jezikosl. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami
Pleteršnik
zapę̑rnik, m. = zapornik, die Schleusenfallthür, C.
Celotno geslo Etimološki
zapȍr -óra m
SSKJ²
zapórnik -a m (ọ̑)
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki
Pravopis
zapórnik1 -a m, člov. (ọ̑) politični ~
zapórnica -e ž, člov. (ọ̑)
zapórničin -a -o (ọ̑)
Število zadetkov: 43