Zadetki iskanja
restántka -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud. zapornica, kaznjenka, jetnica
robijášinja -e ž, člov. (á)
robijášev -a -o (á)
zapornik v razmerju do drugega zapornika, ki prestaja kazen v istem zaporu: med pretepom je sozapornika zabodel; imeti tovariški odnos do sozapornikov
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T; od t do ž; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t
- t -- kot imenovalni prilastek
enaindvajseti po vrsti: točka t
♦ metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
- t- prvi del zloženk
nanašajoč se na t, obliko črke t: T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa
♦ metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
nanašajoč se na ustnico: ustnična rdečina
♦ glasb. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico; jezikosl. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki