Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zagozdíti se -ím se dov., zagózdil se (ī í)
knjiž. zarasti se z gozdom: pašnik se je zagozdil
SSKJ²
zamahovíti se -ím se dov., zamahôvil se (ī í)
zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile
SSKJ²
zaplevéliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s plevelom: s slabim obdelovanjem je njivo zaplevelil / mak je zaplevelil žito začel rasti med žitom
    zaplevéliti se 
    zarasti, prekriti se s plevelom: vrt se je zaplevelil; njiva z redkim posevkom se zapleveli / travnik se je zaplevelil z regratom
    zaplevéljen -a -o:
    zapleveljena njiva
SSKJ²
zarásel -sla -o tudi zarástel -tla -o [zarasəu̯; zarastəu̯] prid. (ā á)
prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit
♦ les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti
SSKJ²
zarásti -rástem in -rásem dov., zarásel in zarástel (á)
rastoč prekriti, zapolniti: koprive so zarasle dvorišče; stezo je zaraslo drevje / grmičevje je zaraslo travnik / brada mu je zarasla obraz v veliki meri pokrila
    zarásti se 
    1. postati prekrit, zapolnjen z rastlinami: poseka se je zarasla / opuščena njiva se hitro zaraste
    2. z rastjo tkiva postati cel, zaceljen: ranjena kost se ni hotela zarasti; zaradi komplikacij se koža še ni zarasla / rebra so se nepravilno zarasla zrasla
    zaráščen stil. zarásten -a -o:
    z grmičevjem zaraščen kraški svet; komaj so hodili po zaraščenih poteh
    ●     ekspr. biti zaraščen v obraz v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit; 
prim. zarasel
SSKJ²
zatráviti -im dov. (ā ȃ)
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo: zatraviti njivo, vrt
    zatráviti se 
    zarasti, prekriti se s travo: poseka se je zatravila
    zatrávljen -a -o:
    zatravljeno zemljišče

Slovenski pravopis

Pravopis
zagozdíti se -ím se dov. zagózdi se -íte se; zagózdil se -íla se; zagozdênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) neobč. zarasti se z gozdom: Pokrajina se je zagozdila
Pravopis
zarásti1 -rástem dov., nam. zaràst; zaráščenje; drugo gl. rasti1 (á) kaj Koprive so zarastle dvorišče
zarásti se -rástem se (á) Kost se je zarastla
Pravopis
zarásti2 zarásem dov., nam. zaràst; zaráščenje; drugo gl. rasti2 (á); gl. zarasti1

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
zarásti -rástem dov.
GLEJ SINONIM: prerasti
Celotno geslo Sinonimni
zarásti se -rástem se dov.
GLEJ SINONIM: zaceliti se

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
rásti rástem nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
Pleteršnik
zaráščati, -am, vb. impf. ad zarasti.
Pleteršnik
zarȃščen, adj. (part.) = zarastel, bewachsen: s travo z.; z. človek, ein bebarteter Mensch; — prim. zarasti.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
zarásti -rastém dov. zarasti, porasti: je gornya i dolnya szlovensina z logámi zarászla KOJ (1914), 96
zaràščeni tudi zaràstšeni tudi zaràšeni -a -o
1. zarasel, porasel: onoga z-nerodne zaraſcsene zemlé naj iſcse KM 1796, 7; i sz tem vcsino zarasztseno zemlo obnyivati KOJ (1914), 105; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26
2. kosmat, neobrit: Sztárim, i zarasztsenim mou'som bi zahmán gúcsao KOJ 1833, XVI

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
zaraščen deležnik

PRIMERJAJ: zarasti, zarasti se

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
zarasti se dov., concrescere, ẛaraſti ſe, v'kúp ẛraſti, ẛmerṡniti
Vorenc
zmrzniti dov., F7, concrescere, ẛaraſti ſe, v'kúp ẛraſti, ẛmerṡniti; congelare, ẛmerṡniti; conglaciare, ẛmerṡniti, ledenu poſtati; gelabilis, -le, kar lahku lèd rata, ali ṡmerṡne; inalgescere, ṡmarṡniti, marṡlu ratati; perfrigescere, ṡmarṡniti; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti
Vorenc
zrasti (z'rasti) dov., F12, bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; circumnasci, okuli ẛraſti, obraſti; coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; concrescere, ẛaraſti ſe, v'kup ẛraſti, ẛmerṡniti; congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti; enasci, vunkai ẛraſti; excrescere, ṡraſti, iṡraſti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali ṡraſti; oboriri, vun ṡraſti, ſe uṡdigniti, is hajati, ſe perkaṡati; scabro, -onis, tá zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; solidescere, v'kupai ṡraſti, ſtanovitin perhajati, ṡkupai ſtanoviti
Število zadetkov: 22