Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Avtomatika
operatêrski panél -ega -a m
SSKJ²
oscilográf -a m (ȃ)
elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon oscilografa / elektronski oscilograf
SSKJ²
osciloskóp tudi osciloskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
elektr. priprava za opazovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon osciloskopa / elektronski osciloskop
SSKJ²
pámeten -tna -o prid., pámetnejši in pametnêjši (á)
1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno
// ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil
// ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči
3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten
4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno
5. elektr. ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj / pametna hiša hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije; pametna kartica plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij; pametna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametni telefon elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona
    pámetno prisl.:
    pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš
    pámetni -a -o sam.:
    pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
SSKJ²
parabóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na parabolo ali paraboliko: parabolični in hiperbolični presek / parabolični zaslon / konstrukcija drame je parabolična; parabolično izražanje
 
fiz. parabolično zrcalo zrcalo v obliki rotacijskega paraboloida; mat. parabolična interpolacija; rad. parabolična antena antena v obliki rotacijskega paraboloida
SSKJ²
peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● 
ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ 
les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
Celotno geslo Frazemi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
SSKJ²
plázemski -a -o [plazəmskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik / plazemski televizor, zaslon; zasloni s plazemsko tehnologijo
SSKJ²
plázma -e ž (ȃ)
1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme
2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom
3. tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: televizor s plazmo
// elektronska naprava, zlasti televizor, s takšnim zaslonom: gledati film na plazmi; nakup plazme; upravljalnik za plazmo
♦ 
biol. živa vsebina celice; protoplazma; v prid. rabi: plazma televizor plazemski televizor; plazma zaslon plazemski zaslon
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
    1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
ETIMOLOGIJA: bahati se
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]
    1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje
      1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
    2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
    3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: pred + ogled
Celotno geslo Sprotni
pregíbnik samostalnik moškega spola
    prenosni telefon, ki se lahko prepogne, zloži na pol SINONIMI: preklopnikpregibni telefonpreklopni telefon
ETIMOLOGIJA: pregibati
Pravopis
presvetljèn -êna -o (ȅ é é) ~a pljuča; gozd. Gozd je ~ |razredčen|
presvetljêni -a -o (é) rač. ~ zaslon
presvetljênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / protisončna očala sončna očala
Pravopis
protisónčen -čna -o (ọ̑)
protisónčni -a -o (ọ̑) ~ zaslon
SSKJ²
prótivétrn -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon
Pravopis
protivétrn -a -o (ẹ̑)
protivétrni -a -o (ẹ̑) ~ zaslon
Jezikovna
»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

SSKJ²
računálnik -a m (ȃ)
1. priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / žepni računalnik
2. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi nameščenih programov: računalnik hrani, obdeluje podatke; programirati, uporabljati računalnik; zmogljiv računalnik; pomnilnik računalnika; zagon računalnika; datoteke, podatki na računalniku; delo z računalnikom; povezava z računalnikom / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; namizni računalnik osebni računalnik, ki za delovanje potrebuje zunanje napajanje, zaslon pa je ločen od ohišja; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika; paralelni računalnik računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem; potovalni računalnik ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva in se vgrajuje v avtomobile kot dodatna oprema; prenosni računalnik osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika in zaslon, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; procesni računalnik; tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik
SSKJ²
rádarski -a -o prid.(ā)
nanašajoč se na radar: radarski zaslon; snop radarskih žarkov; radarska antena / radarske meritve; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave
    rádarsko prisl.:
    radarsko vodeni izstrelki
Število zadetkov: 92