Predlog
aleksandrinska aleksandrinsko pridevnikzastarelo aleksandrijski
IZGOVOR: [aleksandrínski]
ZVEZE: aleksandrinski verz
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
aleksandrinski
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
BDP
Predlog
BDP-ja tudi BDP BDP samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
bruto domači proizvod
zastarelo bruto družbeni proizvod
IZGOVOR: [bə̀dəpə̀], rodilnik [bə̀dəpə̀ja] tudi [bə̀dəpə̀] in [bédẹpé], rodilnik [bédẹpêja] tudi [bédẹpé]
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
eSSKJ
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
- 1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
- 1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
- 2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
Celotno geslo
Vezljivostni G
dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
Dajejo se s teroristi.
SSKJ²
dánes [danəs] prisl. (á)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
Terminološka
Deinstitucionalizacija
Prosim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Prosim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Celotno geslo
eSSKJ
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
- 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
- 2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
- 3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
- 4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
- 5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
Celotno geslo
NESSJ
Jezikovna
Dva slovarja, dve obliki: »trojski« ali »trojanski konj«?
Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?
Terminološka
Edinstvena referenčna številka
Pogosto imamo težave pri prevajanju angleškega pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ?
Pogosto imamo težave pri prevajanju angleškega pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ?
Celotno geslo
Etimološki
fȋrma -e ž
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba
Celotno geslo
Ziljski
Celotno geslo
Etimološki
gramofọ̑n -a m
Celotno geslo
Ziljski
žensko vrhnje oblačilo
Jezikovna
Jezikovne izbire: »nepokreten« ali »negiben«
Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?
Celotno geslo
eSSKJ
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost