Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 
  1. 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
    // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent
  2. 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator
SSKJ
besédnik -a m (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič)
    ♦     jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
  2. 2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki
  3. 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik
SSKJ
bóter -tra m (ọ́) 
  1. 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri
    // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec
  2. 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
SSKJ
delodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na delodajalce: delodajalski zastopnik / delodajalska zveza
SSKJ
deputát1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat
// v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
SSKJ
diplomátičen -čna -o prid. (á) diplomatski: diplomatični zastopnik / diplomatična sposobnost / trgovec je bil diplomatičen
    diplomátično prisl.: diplomatično je molčal; diplomatično rešiti problem
SSKJ
fungírati -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe
SSKJ
nastópati -am nedov. (ọ̄) 
  1. 1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba
    // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo
  2. 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi
    // v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva
  3. 3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice
    ●     zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja
    nastopajóč -a -e: nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih
SSKJ
núnc -a m (ȗ) nar. primorsko  
  1. 1. navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: kako je kaj z vami, nunc
    // zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi; boter: to je njen nunc
  2. 2. duhovnik: odšel je v župnišče k nuncu / gospod nunc
SSKJ
podpísati in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 
  1. 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati
    // tako izraziti, potrditi
    1. a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati
      ●       ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam
    2. b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik
    3. c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor
  2. 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati
  3. 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše
  4. 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
    ♦     fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja
    podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil
SSKJ
podpisováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih
    // tako izražati, potrjevati
    1. a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati
    2. b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik
    3. c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik
  2. 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef
  3. 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake
SSKJ
povérjenec -nca m (ẹ̑) zastar.  
  1. 1. poverjenik, zastopnik: bil je poverjenec Kmetijske družbe
  2. 2. varovanec: slabo skrbi za svojega poverjenca
SSKJ
pravdáč -a m (á) 
  1. 1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač
  2. 2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač
    ♦     jur. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
SSKJ
prokurátor -ja m (ȃ) 
  1. 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator
  2. 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji
    ♦     jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
SSKJ
reprezentánt -a m (ā á) 
  1. 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov
  2. 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant
    // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov
SSKJ
síndik -a m (ȋ) jur., nekdaj pravni zastopnik: postati sindik društva, združenja
♦ zgod. občinski mestni uradnik v času beneške republike; vodja občinskega urada manjše občine v Ilirskih provincah
SSKJ
sódstvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
    // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
  2. 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
  3. 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
    ♦     jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
SSKJ
substitút -a m (ȗ) knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta
// nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti
♦ jur. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič
SSKJ
trgóvski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli; trgovska dejavnost / trgovski sloj / v stari Jugoslaviji trgovska akademija štiriletna srednja trgovska šola
// trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe
// trgovsko podjetje / trgovska mornarica
♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta
    trgóvsko prisl.: mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor
SSKJ
upravítelj -a m (ȋ) kdor kaj upravlja: postati upravitelj; imenovati upravitelja; upravitelj zgradbe / upravitelj sklada / šolski upravitelj šolski ravnatelj; upravitelj pošte upravnik pošte; upravitelj v Judeji pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci
♦ jur. stečajni upravitelj kdor med stečajnim postopkom vodi posle dolžnika in ga zastopa; navt. upravitelj stroja pomorski strojnik, ki upravlja ladijske stroje; rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo; zgod. deželni upravitelj do srede 18. stoletja zastopnik deželnega glavarja v času njegove odsotnosti in predsednik deželnega sodišča; dvorni upravitelj v nekaterih državah vodja dvornega urada; dvorni maršal
Število zadetkov: 29