fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Ziljski
firgonk firgonka samostalnik moškega spola
fìərǥòːŋk, fìəʀhòːŋk
zavesa
n̥ fìərǥòːŋk máːu̯ ƀəl dọ̀ːx, [...] tọ̀ːt je zˈwə fàːjn m̥ pa štíːkan tùːđẹ
Svetokriški
fironk -a m zavesa: Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’
SSKJ²
gardína -e ž (ȋ)
knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo; razgrniti gardine; napol spuščena rožasta gardina; okna z gardinami
knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo; razgrniti gardine; napol spuščena rožasta gardina; okna z gardinami
Pravopis
Gledališče
SSKJ²
góng -a m (ọ̑)
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa
// glasb. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa
// glasb. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov
Gledališče
SSKJ²
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
Gledališče
SSKJ²
horizónt -a m (ọ̑)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
Geologija
Gledališče
Pravopis
kontrastírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrastíranje (ȋ)
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim
Celotno geslo
Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Gledališče
SSKJ²
mercerizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine
tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine
- mercerizíran -a -o:
obleka, zavesa iz merceriziranega bombaža
SSKJ²
míliti1 -im nedov. (ī)
1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki
2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila
1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki
2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila
- míliti se zastar.
1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka
2. smiliti se: še žival se mu ne mili
- míljen -a -o:
otrok je bil od vseh ljubljen in miljen;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 128
Dostopnost