Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
umíliti1 -im dov. umíljen -a; umíljenje (í; ȋ) kaj ~ pomanjkanje pšenice z uvozom; Zavesa ~i svetlobo
umíliti se -im se (í; ȋ) poud. |postati milejši|: Z leti se je umilil
Pravopis
zagrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagrínjanje (í) koga/kaj ~ fižol v jamicah; Zavesa ~a oder; zagrinjati koga/kaj z/s čim ~ okna z zavesami
zagrínjati se -am se (í) z/s čim ~ ~ z rjuho
Pravopis
zatemnílen -lna -o [tə] (ȋ)
zatemnílni -a -o [tə] (ȋ) ~a zavesa
Pravopis
zavésa -e ž (ẹ̑) pregraditi prostor z ~o; okenska ~; požarna ~ v gledališču; poud. deževna ~ |gosti curki dežja|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
premíkati se -am se nedov.
spreminjati položaj v prostoru; izraža, da kaj ni v mirujočem stanju
SINONIMI:
gibati se, star. gibati, pog. migati
GLEJ ŠE SINONIM: hoditi, iti
Celotno geslo Sinonimni
rogóznica -e ž
preproga, zavesa, temu podobni izdelek, spleten iz rogozovine; temu podobni izdelek splohpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. rogoža, knj.izroč. rogožina
GLEJ ŠE SINONIM: rogozovina
GLEJ ŠE: preproga
Celotno geslo Sinonimni
zástor -ôra m
1.
glavna odrska zavesapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. zastorček, star. zastorec
2.
knj.izroč. priprava, s katero se kaj zastirapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. zastiralo
GLEJ ŠE SINONIM: predpasnik, rolo, zavesa
Celotno geslo Sinonimni
zavésa -e ž
kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogledapojmovnik
SINONIMI:
zastar. prepona, knj.izroč. prevesa, knj.izroč. zagrinjalo, knj.izroč. zastor
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik protidimna zavesa
GLEJ ŠE: rolo

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
Celotno geslo Frazemi
fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu
Celotno geslo Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Celotno geslo Frazemi
zavésa Frazemi s sestavino zavésa:
želézna zavésa
Celotno geslo Frazemi
želézen Frazemi s sestavino želézen:
bíti želéznih žívcev, iméti želézne žívce, iméti želézno rezêrvo, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z želézno rôko, želézna rezêrva, želézna zavésa, želézni žívci

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
drȃp neskl. prid.
Celotno geslo Etimološki
opọ̑na -e ž
Celotno geslo Etimološki
plátno -a s
Celotno geslo Etimološki
vẹ́siti -im nedov.
Celotno geslo Etimološki
zaslȍn -óna m
Celotno geslo Etimološki
zavẹ̑sa -e ž
Število zadetkov: 128