Zadetki iskanja
1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa: zadrgniti vrv okoli veje / zadrgniti prerahlo zavezan paket / zadrgniti vozel, zanko
2. s potegovanjem, vlečenjem vrvice, nameščene okoli česa trdno, tesno zapreti, zavezati: zadrgniti vrečo / zadrgniti snop; zadrgniti škornje z vezalkami
● ekspr. žalost mu je zadrgnila grlo, glas od žalosti ni mogel govoriti; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj
- zadŕgnjen -a -o:
zadrgnjen nahrbtnik
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.
1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal
2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja
- zapentljáti se slabš.
1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: zapentljal se je s čudnimi ljudmi
2. priti v ljubezenski odnos s kom: zapentljal se je s sodelavko
- zapentlján -a -o:
lepo zapentljani trakovi
zapentljáti se -ám se (á ȃ) slabš. z/s kom/čim ~ ~ s čudnimi ljudmi |začeti se družiti, sodelovati|
1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / zastor kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zastor spusti
2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
// ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
// narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša / zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
3. v zvezi zavezati popek podvezati popkovnico:
● star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
♦ etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
- zavézati se in zavezáti se
1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pisno se zavezati / zavezati se za les
2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
// ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
● zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
- zavézan -a -o:
zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
● pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
zavézati se in zavezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ poravnati dolg; ~ ~ z obljubo; zavezati se za kaj ~ ~ ~ oskrbovanje koče; zavezati se komu/čemu ~ ~ gospodarju; poud. ~ ~ zemlji |trdno se odločiti za kmetovanje|
Lase si je zavezala (v čop).
K sodelovanju so ga zavezali /s pogodbo/pogodbeno/.
Zavezala je pečo /na/v petelinčka/.
1. zavezati: ne zavé'zi goubcza mlatécsega gyüncza KŠ 1771, 506
2. prepovedati, skleniti: ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli zavé'zes na zemli KŠ 1754, 194
zavézati se -véžem se
1. zavezati se: Ti ſzi ſze tak zavézo, oblübo BKM 1789, 260; Ár ſze je zavézo ſzvojim obecsanyem BKM 1789, 298
2. zvezati se, povezati se: Niscse nemre prav znati, jeli szmo sze z-ruszom zavézali, ali nê AIP 1876, br. 11, 1
zavézani -a -o zavezan, dolžan: ki lübi Dobro, tiszti je tudi zavézani naprejpomágati KOJ 1833, VIII; i kakoli zavé'zes na zemli, zavézano bode i vnebéſzaj KŠ 1754, 194; na ſtero ſzmo zavézani, vcsinimo KMK 1780, 44; Na zavézane gledoucs, naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 197
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »