Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
desétka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset
  2. 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
    ♦     rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
  3. 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
  4. 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke
SSKJ
intelektualízem -zma m (ī) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma
♦ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem
SSKJ
knjížen -žna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
    ●     ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
    // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec
  2. 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka
  3. 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
    ♦     ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev
    knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno
SSKJ
lógičen -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
  2. 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
  3. 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
    ●     ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
    ♦     elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
    lógično 
    1. 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel
    2. 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim
SSKJ
nagróbnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni
  2. 2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik
SSKJ
nèizrazítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizrazitega: neizrazitost potez na njegovem obrazu / barvna neizrazitost slike / pesniški zbirki so očitali neizrazitost
SSKJ
óbol tudi óbolos -a m (ọ̑) num. srebrn starogrški novec manjše vrednosti: v svoji zbirki ima tudi dva obola
SSKJ
obravnávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z razčlenjevanjem, ocenjevanjem česa prihajati do jasnosti, sklepov: obravnavati pomen, vlogo organizacije; na seji so obravnavali problematiko proizvodnje; obravnavati prošnjo, pritožbo; izčrpno, podrobno obravnavati vprašanja; zadevo so vsestransko obravnavali; stvar se je začela javno obravnavati / na sestanku so obravnavali vse točke dnevnega reda
    // reševati, ukvarjati se: obravnavati medsebojne spore; publ. komisija obravnava tudi kadrovska vprašanja / publ. logoped obravnava otroka, ki napačno izgovarja sičnike
  2. 2. načrtno podajati določeno vsebino: v knjigi obravnava pisatelj problem izseljenstva; več člankov obravnava jezikovna vprašanja
    // načrtno (se) seznanjati s čim: obravnavati ekonomske pojme, poštevanko; obravnavati predpisano učno snov; pri slovenščini so obravnavali glagol
  3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom imeti, kazati določen odnos do koga: avtomobilisti različno obravnavajo pešce; enakopravno obravnavati koga; po mačehovsko ga obravnavajo; orožniki so ga še kar spoštljivo obravnavali ravnali z njim; okolica ga obravnava kot krivega / publ. te ugotovitve je treba obravnavati z določenimi pridržki
    // publ. imeti, šteti za: to cesto obravnavajo kot dvopasovnico
    ●     zakonik obravnava mladoletnike s posebno obzirnostjo piše o njih; žarg. na sestanku so ga obravnavali kritično, odklonilno govorili o njem, o njegovem delu; neugodno obravnavati uvoz blaga ocenjevati; star. s prijateljem sta obravnavala stara znanstva se pogovarjala o starih znancih
    obravnávan -a -o: obravnavan problem; obravnavana učna snov; domovinska pesem je v zbirki obravnavana s posebno pozornostjo; teze so bile javno obravnavane
SSKJ
ópus -a m (ọ̑) 
  1. 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev
    // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa
  2. 2. muz. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
SSKJ
patriótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
SSKJ
podárjati -am nedov. (á) dajati komu kaj
  1. a) v last brez plačila: podarjal ji je prstane in zaponke; podarjati knjige za rojstne dneve / dov. ob tej priložnosti vam podarjamo tole sliko / ekspr. v zbirki nam podarja najlepše pesmi
  2. b) ne da bi zaslužil: podarjati dobre ocene
    ●     knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj
SSKJ
primérek -rka m (ẹ̑) 
  1. 1. vsaka od več istovrstnih stvari: v zbirki žuželk je nekaj redkih primerkov; to je lep, značilen primerek te vrste; pokazal mu je najzanimivejše primerke iz herbarija / muzejski primerki orožja / ohranilo se je le nekaj primerkov knjige izvodov
    ●     šalj. rad pogleda za vsakim čednim primerkom ženskega spola dekletom, žensko
  2. 2. zastar. primer, zgled: to je edini primerek take arhitekture
SSKJ
razúmskost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila
// uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost
SSKJ
razvezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da kaj preneha biti
    1. a) zavezano: razvezovati nahrbtnik; čevelj se mu je kar naprej razvezoval / razvezovati trakove, vezalke / razvezovati kravato / razvezovati vozel
    2. b) povezano, zvezano: razvezovati pakete
  2. 2. jur. delati, da preneha pravno razmerje: sklepati in razvezovati delovna razmerja / razvezovati zakonske zveze
  3. 3. knjiž. dajati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik v zadnji zbirki razvezuje sonete
  4. 4. ekspr. povzročati, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: branje takih knjig razvezuje domišljijo / ljubezen mu razvezuje ustvarjalne moči / jezik se mu je le počasi razvezoval počasi je začenjal (sproščeno) govoriti
    ♦     lingv. razvezovati polstavke v odvisnike
SSKJ
sámozalóžba -e ž (ȃ-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi
SSKJ
skrájnica -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico
  2. 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico
  3. 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici
    ♦     adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica
SSKJ
sopótništvo -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike
SSKJ
specializírati -am nedov. in dov. (ȋ) usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral
● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati
    specializírati se 
    1. 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju
    2. 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo
    specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
SSKJ
trubadúriti -im nedov. (ū ȗ) ekspr.  
  1. 1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri
  2. 2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta
SSKJ
upoštéti -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge
    upoštét -a -o: poslano gradivo v zbirki še ni upošteto
Število zadetkov: 22