Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dirigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami
  2. 2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo; dirigirati proizvodnjo; administrativno dirigirati gospodarsko organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremili
    dirigíran -a -o: dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo
    ♦     voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
SSKJ
dokončáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
    ●     vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
  2. 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
    dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
SSKJ
drúštvo -a s (ȗ) 
  1. 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine
    ♦     zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
  2. 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam
SSKJ
držáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na državo:
    1. a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
    2. b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave
      // državni davek, jezik; državna vera
    3. c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar nasilna sprememba vlade brez sodelovanja ljudskih množic
  2. 2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
    ♦     jur. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države; polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, na kateri država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor osrednji parlament v nekaterih državah
    držávno prisl.: takrat je bil še državno nastavljen; državno organiziran socializem
SSKJ
držávnozbórski -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
SSKJ
državotvóren -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
SSKJ
dúma -e ž (ú) 
  1. 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum
  2. 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
SSKJ
ekuménski -a -o prid. (ẹ̑) rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev
SSKJ
elíten -tna -o prid. (ȋ) ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji; kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj; elitni lokal; zbrani so bili sami elitni športniki; elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva
♦ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
SSKJ
fébruarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije
♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji
SSKJ
filharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo
SSKJ
generalitéta -e ž (ẹ̑) generalski zbor, generali: japonska generaliteta; generaliteta armade
SSKJ
generálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor
♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala
SSKJ
geruzíja -e ž (ȋ) zgod. državni zbor starejših mož v stari Šparti
SSKJ
glás -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 
  1. 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje
    // na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
    // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj
  2. 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
  3. 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
  4. 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo
    // o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
    // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
  5. 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
  6. 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
    ●     star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
    ♦     jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku
SSKJ
glasóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba zahteva, zlasti v sopranih, velik glasovni obseg; pevka z zavidljivo glasovno višino
♦ lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov; lit. glasovna figura posebej izbrani in uporabljeni glasovi za pesniško izražanje
    glasóvno prisl.: glasovno bleščeč
SNB
gôspel1 -a m (ȏ)
moderna oblika črnske duhovne pesmi s prvinami džeza in bluesa: črnski gospel; koncert gospela; pevec gospela; Gospel, ki ga je zaznamovala tipična ritmična sinkopizacija afriških priseljencev, se je razvil iz tradicije himničnega cerkvenega petja sredi 19. stoletja na jugu ZDA E ← agl. gospel < stagl. godspell 'evangelij', dobesedno 'dobro oznanilo'
    gôspel2 -- v prid. rabi
    gospel koncert; gospel zbor; gospel skupina; Njihov repertoar vsebuje tradicionalne gospel pesmi v različnih obdelavah
SNB
gôspelovski -a -o prid. (ȏ)
1. ki se nanaša na gospel: gospelovski napev; gospelovska skupina; Džezovski zbor, ki je lani praznoval 20-letnico obstoja, se trenutno mudi v francoskem Lillu na gospelovskem vokalnem festivalu
2. tak kot pri gospelu: Cerkveni zbor k skladbam prispeva enkraten gospelovski pridih E ↑gôspel1 
SSKJ
harmónikarski -a -o (ọ́) pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor
SSKJ
harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve
  2. 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve
    harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor
Število zadetkov: 188