volívec -vca in volílec -lca [voliu̯ca] m (ȋ)
kdor ima pravico voliti: izbrisati, vpisati volivca; seznam, zbor volivcev
// kdor voli: volivci so oddajali glasovnice
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
vprašáj Frazemi s sestavino vprašáj:
postáviti kàj pod vêlik vprašáj, postáviti kàj pod vprašáj, postávljati kàj pod vêlik vprašáj, postávljati kàj pod vprašáj, vêlik vprašáj
postáviti kàj pod vêlik vprašáj, postáviti kàj pod vprašáj, postávljati kàj pod vêlik vprašáj, postávljati kàj pod vprašáj, vêlik vprašáj
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Pravopis
SSKJ²
vskočíti vskóčim dov. (ī ọ̑)
1. skočiti v kaj: vskočiti v jašek, rov / avtobus je že zapiral vrata, vskočil je zadnji hip / izpahnjena pogačica je spet vskočila se vrnila v prvotni položaj
2. na hitro nadomestiti koga pri opravljanju kakega dela, naloge: vskočiti namesto bolnega kolega; če kdo manjka, vskoči drugi / transportno podjetje se je ponudilo, da vskoči s svojimi avtobusi
♦ gled. igralec vskoči nadomesti navadno nenadno obolelega igralca v vlogi, ki jo je na hitro naštudiral
3. reči kaj, začeti govoriti med govorjenjem drugih ali v premoru med njimi: vskočiti v razlaganje koga z vprašanjem; tukaj je zasilni izhod, je vskočil s pojasnilom
// začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: po prvi kitici je vskočil zbor
● ekspr. vskočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. vskočiti v boj pridružiti se mu
1. skočiti v kaj: vskočiti v jašek, rov / avtobus je že zapiral vrata, vskočil je zadnji hip / izpahnjena pogačica je spet vskočila se vrnila v prvotni položaj
2. na hitro nadomestiti koga pri opravljanju kakega dela, naloge: vskočiti namesto bolnega kolega; če kdo manjka, vskoči drugi / transportno podjetje se je ponudilo, da vskoči s svojimi avtobusi
♦ gled. igralec vskoči nadomesti navadno nenadno obolelega igralca v vlogi, ki jo je na hitro naštudiral
3. reči kaj, začeti govoriti med govorjenjem drugih ali v premoru med njimi: vskočiti v razlaganje koga z vprašanjem; tukaj je zasilni izhod, je vskočil s pojasnilom
// začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: po prvi kitici je vskočil zbor
● ekspr. vskočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. vskočiti v boj pridružiti se mu
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
z..1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se..1 [sə], redko tudi sn..1 |skupaj|
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
Celotno geslo
Frazemi
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
zasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
6. gled. žarg. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
6. gled. žarg. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati
Pravopis
zasédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Gledalci ~ajo svoja mesta; Četa ~a položaj; gled. žarg. zasedati koga Te igralke ne ~ajo |ji ne dodeljujejo vlog|; publ. Državni zbor ~a |ima zasedanje|
SSKJ²
zatrobíti in zatróbiti -im dov. (ī ọ́)
1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento
// dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor
2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročiti močne, doneče glasove: zatrobiti s trobento; glasno zatrobiti / zatrobiti na rog, v rog
3. dati močne, doneče glasove: parnik je zatrobil / zatrobili so lovski rogovi
// oglasiti se s takimi glasovi: slon zatrobi
4. dati signal s hupo: pred ovinkom je voznik zatrobil / avtomobil je glasno zatrobil
5. ekspr. glasno, doneče se usekniti: kihnil je, nato pa zatrobil v robec
6. preh., slabš. glasno, doneče reči, povedati: glej, da ne zatrobiš kake neumne / pridite že, je zatrobila v hišo
1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento
// dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor
2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročiti močne, doneče glasove: zatrobiti s trobento; glasno zatrobiti / zatrobiti na rog, v rog
3. dati močne, doneče glasove: parnik je zatrobil / zatrobili so lovski rogovi
// oglasiti se s takimi glasovi: slon zatrobi
4. dati signal s hupo: pred ovinkom je voznik zatrobil / avtomobil je glasno zatrobil
5. ekspr. glasno, doneče se usekniti: kihnil je, nato pa zatrobil v robec
6. preh., slabš. glasno, doneče reči, povedati: glej, da ne zatrobiš kake neumne / pridite že, je zatrobila v hišo
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
SSKJ²
zbòr zbôra m (ȍ ó)
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom: zbor so pozdravili predstavniki vseh strank; nastopil je pred velikim zborom poslušalcev; sodil mu je zbor petih sodnikov / zbral se je ves mestni, vaški zbor vsi meščani, vaščani; ekspr. s tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi učenjaški zbori
2. navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem: zbor delavcev je sprejel predlagane izboljšave; konferenca profesorskega, učiteljskega zbora / diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi
// voljeni organ družbenopolitične skupnosti: državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone / republiški, zvezni zbor v socializmu voljeni organ republiške, zvezne skupščine, ki v okviru svoje pristojnosti usmerja in vodi družbeno, gospodarsko politiko; zbor republik in pokrajin
3. skupina pevcev, ki nastopajo, pojejo skupaj: zbor je zapel dve pesmi; voditi velik zbor; vabiti k zboru nove pevce; solisti in zbor / cerkveni, šolski zbor; mladinski, otroški zbor / peti pri zboru, v zboru / pog. hoditi, iti k zboru na vaje (pevskega) zbora; biti član (pevskega) zbora / pevski zbor
4. s prilastkom skupina istovrstnih umetniških ustvarjalcev, ki nastopa skupaj: baletni zbor vadi; harmonikarski, tamburaški zbor; zbor deklamatorjev, recitatorjev
// ekspr. skupina česa istovrstnega, ki nastopa, se pojavlja skupaj sploh: v krošnjah dreves je zapel ves ptičji zbor; zvezdni zbor na nebu
5. sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa: zbor bo v veliki dvorani, na prostem; zbor je trajal tri ure; zbor se začne ob enajsti uri; udeležiti se zbora; odpreti, voditi zbor; iti, vabiti na zbor; govoriti na zboru / letni, ustanovni zbor; tako so sklenili na zboru delavcev, krajanov, stanovalcev / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti
// v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni letni občni zbor; občni zbor društva
6. prihod več ljudi, udeležencev česa ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa: zbor izletnikov, tekmovalcev; določiti čas in kraj zbora / začetek proslave je ob osmi uri. Zbor nastopajočih je pol ure prej
// šport., voj. postavitev vseh oseb kake enote v urejeno vrsto, razvrstitev: vsako jutro ob šesti uri je bil zbor na dvorišču; znak za zbor / taborniki, vojaki so se postavili v zbor; stati v zboru / kot povelje zbor, je ukazal dežurni
7. v prislovni rabi, v zvezi z v vsi naenkrat: učenci so brali, odgovarjali, recitirali v zboru / zdravo, je v zboru pozdravil ves razred / ekspr. iz bližnjega ribnika so se v zboru oglašale žabe
♦ glasb. mešani, moški, ženski zbor; lit. zbor skupina igralcev, recitatorjev, zlasti v antični tragediji, ki spremlja, razlaga, vrednoti dramsko dogajanje, včasih tudi poseže vanj; pravn. sodni zbor; zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini; zbor volivcev sestanek volilnih upravičencev, ki postavlja kandidate za predstavniška telesa in razpravlja o problemih, ki naj bi jih predstavniki pomagali reševati; rel. cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge; zgod. deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; prisl.:, glasb. zbor označba za petje celotnega zbora vsi (skupaj)
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom: zbor so pozdravili predstavniki vseh strank; nastopil je pred velikim zborom poslušalcev; sodil mu je zbor petih sodnikov / zbral se je ves mestni, vaški zbor vsi meščani, vaščani; ekspr. s tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi učenjaški zbori
2. navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem: zbor delavcev je sprejel predlagane izboljšave; konferenca profesorskega, učiteljskega zbora / diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi
// voljeni organ družbenopolitične skupnosti: državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone / republiški, zvezni zbor v socializmu voljeni organ republiške, zvezne skupščine, ki v okviru svoje pristojnosti usmerja in vodi družbeno, gospodarsko politiko; zbor republik in pokrajin
3. skupina pevcev, ki nastopajo, pojejo skupaj: zbor je zapel dve pesmi; voditi velik zbor; vabiti k zboru nove pevce; solisti in zbor / cerkveni, šolski zbor; mladinski, otroški zbor / peti pri zboru, v zboru / pog. hoditi, iti k zboru na vaje (pevskega) zbora; biti član (pevskega) zbora / pevski zbor
4. s prilastkom skupina istovrstnih umetniških ustvarjalcev, ki nastopa skupaj: baletni zbor vadi; harmonikarski, tamburaški zbor; zbor deklamatorjev, recitatorjev
// ekspr. skupina česa istovrstnega, ki nastopa, se pojavlja skupaj sploh: v krošnjah dreves je zapel ves ptičji zbor; zvezdni zbor na nebu
5. sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa: zbor bo v veliki dvorani, na prostem; zbor je trajal tri ure; zbor se začne ob enajsti uri; udeležiti se zbora; odpreti, voditi zbor; iti, vabiti na zbor; govoriti na zboru / letni, ustanovni zbor; tako so sklenili na zboru delavcev, krajanov, stanovalcev / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti
// v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni letni občni zbor; občni zbor društva
6. prihod več ljudi, udeležencev česa ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa: zbor izletnikov, tekmovalcev; določiti čas in kraj zbora / začetek proslave je ob osmi uri. Zbor nastopajočih je pol ure prej
// šport., voj. postavitev vseh oseb kake enote v urejeno vrsto, razvrstitev: vsako jutro ob šesti uri je bil zbor na dvorišču; znak za zbor / taborniki, vojaki so se postavili v zbor; stati v zboru / kot povelje zbor, je ukazal dežurni
7. v prislovni rabi, v zvezi z v vsi naenkrat: učenci so brali, odgovarjali, recitirali v zboru / zdravo, je v zboru pozdravil ves razred / ekspr. iz bližnjega ribnika so se v zboru oglašale žabe
♦ glasb. mešani, moški, ženski zbor; lit. zbor skupina igralcev, recitatorjev, zlasti v antični tragediji, ki spremlja, razlaga, vrednoti dramsko dogajanje, včasih tudi poseže vanj; pravn. sodni zbor; zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini; zbor volivcev sestanek volilnih upravičencev, ki postavlja kandidate za predstavniška telesa in razpravlja o problemih, ki naj bi jih predstavniki pomagali reševati; rel. cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge; zgod. deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; prisl.:, glasb. zbor označba za petje celotnega zbora vsi (skupaj)
Pravopis
zbòr zbôra m (ȍ ó) udeležiti se ~a krajanov; konferenca učiteljskega ~a; peti v pevskem ~u; žarg. hoditi k ~u |na vaje, biti član zbora|; poud.: odgovarjati v ~u |vsi hkrati|; ptičji ~ na strehi |ptiči|; šport., voj. stati v ~u
Celotno geslo
Sinonimni
zbòr zbôra m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
admiralski zbor cerkveni zbor diplomatski zbor generalski zbor kardinalski zbor sodni zbor vesoljni cerkveni zbor
2.
sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa
admiralski zbor cerkveni zbor diplomatski zbor generalski zbor kardinalski zbor sodni zbor vesoljni cerkveni zbor
Celotno geslo
Vezljivostni NG
zbòrzbôrasamostalnik moškega spola
- skupina ljudi z namenom
- zbor koga/česa
- , zbor za kaj
- , zbor o čem
- , zbor proti čemu/komu
- skupina umetnikov, ki skupaj nastopajo
- zbor s čim/kom
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 624
Dostopnost