Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dolóčen -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́)
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko
 
jezikosl. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna
    dolóčno prisl.:
    oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega
SSKJ²
dónda -e ž (ọ̑)
1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde
// ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda
2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo
SSKJ²
dosánjati -am dov. (á)
knjiž. nehati sanjati: pustil bi ga, da bi dosanjal / dosanjal je, zdaj je prihajala resnica / z notranjim predmetom dosanjali so svoj veliki sen o sreči
    dosánjan -a -o:
    sanje so dosanjane
SSKJ²
dosedánji -a -e [tudi dosədanjiprid. (ā)
ki je bil, obstajal do zdaj: dosedanji uspehi niso zadovoljivi; dosedanje izkušnje, ugotovitve; po dosedanjih ocenah je proizvodnja narastla / dosedanji predsednik
SSKJ²
dosegamál [dosegamau̯prisl. (ȃ)
zastar. do zdaj, doslej: dosegamal je šlo dobro
SSKJ²
dosihdôb prisl. (ȏ)
star. do zdaj, doslej: dosihdob se mi to še ni pripetilo
SSKJ²
dosihmál [dosihmau̯prisl. (ȃ)
star. do zdaj, doslej: dosihmal se nista poznala
SSKJ²
doslêj in doslèj prisl. (ȇ; ȅ)
do zdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli
SSKJ²
dosorêj prisl. (ȇ)
star. do zdaj, doslej: to mi dosorej ni prišlo na um
SSKJ²
dôsti prisl. (ó)
1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi
// v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana
2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko
// ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti – mir ali pa ven
● 
ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela – malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
SSKJ²
doštudírati -am dov. (ȋ)
končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati
// preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo
    doštudíran -a -o:
    doštudirana mladina
SSKJ²
dotegamál [dotegamau̯prisl. (ȃ)
zastar. do zdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil
SSKJ²
dotehdôb prisl. (ȏ)
star. do zdaj, doslej
SSKJ²
dotehmál [dotehmau̯prisl. (ȃ)
star. do takrat, do zdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma
SSKJ²
dovòlj prisl. (ȍ)
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dovolj; vsega ima dovolj / dovolj si star, da boš to razumel / šlo je še dovolj dobro
// v členkovni rabi izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dovolj imam tega govorjenja / dovolj dolgo ste spali / zdaj mi je pa dovolj
● 
le pijte, v kleti je še dovolj vina veliko, precej; ekspr. povsod ga je dovolj povsod ga lahko srečaš; pog., ekspr. vzdigni, dovolj te je skupaj saj si velik, močen; ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
SSKJ²
dozdàj in do zdàj prisl., piše se narazen (ȁ)
do tega časa, trenutka: do zdaj je šlo vse dobro; prizadeval si bo bolj kakor do zdaj
SSKJ²
dozdàjšnji -a -e prid. (ȁ)
ki je bil, obstajal do zdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik
SSKJ²
drèk drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é)
1. vulg. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek
2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku
// malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival
3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka
4. nizko, v členkovni rabi izraža
a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel
b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo
5. nizko, v členkovni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava!
● 
nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
SSKJ²
drobíž -a m (í)
1. denar manjše vrednosti, navadno kovanci: pripravite drobiž; plačati z drobižem; drobiž in debeliž; za deset evrov drobiža; pren. majhni narodi so bili često drobiž za barantanje med velikimi
 
ekspr. zdaj pa ima iz krajcarja drobiž je še na slabšem kot prej
// ekspr. denar sploh: nikoli ni brez drobiža; to pa stane precej drobiža
2. ekspr. majhni otroci: okrog mlaja se je zbral ves vaški drobiž; imel je polno hišo drobiža / psica je ljubosumno varovala svoj drobiž mladiče
3. ekspr. kar je drobno, majhno: jabolka so slaba, sam drobiž; prodajal je najrazličnejši gospodinjski drobiž drobnarije; literarni drobiž krajši sestavki
SSKJ²
drogírati -am nedov. in dov. (ȋ)
omamljati z mamili: narkomane drogirajo z metadonom
    drogírati se nedov.
    omamljati se z mamili: včasih se je drogiral, zdaj pa niti kadi ne več
Število zadetkov: 659