zdolgočásiti -im [zdou̯gočasiti] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila;
zdolgočasiti bralce zdolgočásiti se
občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
// s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
zdolgočásen -a -o
1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.