Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
antibiótik -a m (ọ́)
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika
 
farm. antibiotiki širokega spektra
SSKJ²
ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih
SSKJ²
bíofarmacévtika -e ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike / področje biofarmacevtike
SSKJ²
bíoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zmanjšali odmerek zdravil; ukvarjati se z bioterapijo
SSKJ²
dispenzatórij -a m (ọ́)
zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja
SSKJ²
ekspedícija -e ž (í)
1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake
// skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest
2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: vojaška ekspedicija; ekspedicije na tuje ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati
3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo
// oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji
SSKJ²
farmakologíja -e ž (ȋ)
nauk o delovanju zdravil na organizem: najnovejši izsledki farmakologije
SSKJ²
farmakopêja -e ž (ȇ)
farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil:
SSKJ²
genómika -e ž (ọ́)
veda, ki proučuje genome organizmov: genomika bo omogočila oblikovanje zdravil za individualne paciente; primerjalna genomika; genomika živali
SSKJ²
ìmpoténca -e ž (ȉ-ẹ̑)
nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč1zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca
SSKJ²
interníst -a m (ȋ)
zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; napotiti bolnika k internistu; posvet kardiologov, kirurgov in internistov / specialist internist
SSKJ²
jemánje -a s (ȃ)
glagolnik od jemati: jemanje in dajanje / jemanje podkupnine / jemanje kruha iz peči / neresno jemanje dolžnosti / jemanje zdravil
SSKJ²
kancerogenéza -e ž (ẹ̑med.
nastanek rakave bolezni: zdi se, da je proces kancerogeneze mogoče ustaviti z majhnimi odmerki protivnetnih zdravil
SSKJ²
količína -e ž (í)
kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: povečati količino proizvodov; določena količina zdravil / individualna količina dela / vplivati na kakovost in količino hrane / meriti količino padavin / publ., z oslabljenim pomenom dobili so majhno količino blaga malo / mn., nav. ekspr. voda je drla v velikih količinah
 
fiz. (fizikalna) količina kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja; jezikosl. izraz količine
SSKJ²
kúra2 -e ž (ȗ)
1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura
2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni
SSKJ²
lekár -ja m (á)
1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju
2. zastar. zdravnik
SSKJ²
lekárna -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
SSKJ²
lísta -e ž (ȋ)
seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost / negativna lista seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice; seznam česa neugodnega; pozitivna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; vmesna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica
 
črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
 
adm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; pravn. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora
SSKJ²
magnetizêr -ja m (ȇ)
kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer
SSKJ²
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ)
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● 
ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ 
mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
    májhno prisl., nar.
    malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor
    májhni -a -o sam., nar.
    mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; 
prim. mali2, mali1, mala, malo, manj, manjši
Število zadetkov: 54