Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
- 2. ki je v zvezi z balonom 1.
- 3. ki je v zvezi z balonom 3.
- 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom
- 4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
- 5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
ETIMOLOGIJA: ↑balon
- kdor se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
- 1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
- 2. vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologije tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
- 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
- 2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
- 2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
- 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
- 2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
- 3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
- 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
- 1.2. ki ni skaljen ali moten
- 1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
- 1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
- 1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
- 1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
- 2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
- 2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
- 3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
- 3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
- 3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
- 3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
- 4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
- 5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
- 5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
- 5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
- 6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
- 7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
- 8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
- 9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
I. v podredno zloženi povedi
- 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
- 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
- 4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
- 4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
- 5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
- 5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
- 5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
- 6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
- 8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
- 9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
- 9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
- 10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
- 11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
- 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
- 1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
- 2. kot členek izraža začudenje, nejevero
- 3. kot členek izraža podkrepitev trditve
- 1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
- 2. slabo duševno počutje, razpoloženje
- 3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
- 4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
- 5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
- 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
- 1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
- 1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
- 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
- nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: ↑gora
- 1. ki je v zvezi z inhalacijo 1.
- 2. ki je v zvezi z inhalacijo 2.
- 1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
- 1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
- 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
- 2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
- 2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
- 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
- 2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
- tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
- 1. iz meteorologije območje atmosfere na višini približno od 10 do 50 km od Zemljinega površja
- 2. ekspresivno območje, v katerem je stopnja česa zelo visoka
- 1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža
- 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 19
- Naslednja »